Štiriletni Anže s cerebralno paralizo nujno potrebuje terapije

Letos tako čaka dečka z Raven na Koroškem zahtevna operacija, ki ji sledi dolgotrajna rehabilitacija - najprej v Soči, nato pa sledijo še strnjeni sklopi samoplačniških fizioterapij, ki pa stanejo veliko več, kot si požrtvovalna starša lahko privoščita.

Mali Anže se je rodil v 32. tednu nosečnosti, pri tem pa utrpel dihalno stisko. Do šestega meseca starosti je kazalo, da se bo razvijal kot vsi drugi otroci. Nato so nastopile težave.

»Ko bi otrok recimo moral napredovati, narediti korak naprej, se postavljati na vse štiri oziroma obračati z hrbta na trebuh, tega pa on ni zmogel. In predvsem je začel roke držati v pest, zmerom bolj, zmerom bolj. Iz meseca v mesec bolj,« pripoveduje mama Petra.

Diagnoza? Cerebralna paraliza - tetraplegija. S samoplačniškimi terapijami in vsakodnevno intenzivno vadbo Anže danes že uporablja roke, za trenutek lahko celo samostojno obsedi. Vsakdan mlade družine se vrti okoli malega junaka.

Oče Andrej pove: »Ko ne gremo na terapije, pač ko prideš domov, se najemo, malo spočijemo, tam pol urce, pol pa akcija. Eno uro res zahtevne terapije in pol še vse ostalo, grema v stojko in še kako kolo, zdaj ko vreme dopušča.)

Anže ne hodi, ne govori in potrebuje 24-urno oskrbo. 

»Vsako odrekanje in vsaka stvar, ki jo daš, ko vidiš, da otrok napreduje, da se izboljša, da njemu nekaj to da nek rezultat, vsaka neprespana noč ... vse je vredno.«

Starša želita malemu Anžetu nuditi čim hitrejši razvoj, da bo nekoč samostojno zakorakal v svet brezskrbnega in igrivega otroštva. Najprej ga čaka manjši poseg na kolkih, aprila pa zahtevna operacija, pri kateri bodo posegli v živčevje v hrbtenjači. 

»Operacija SDR je malo zahtevnejša operacija, da mu malo sprostimo mišice. Potem pa upajmo, da bomo po operaciji dali vse od sebe, pojačali tudi terapije, samoplačniške, bomo res šli na ene pet, šest strnjenih obravnav,« pojasni oče.

Medtem ko nekaj terapij plača zdravstvo, pa bodo večji del pokrili sami. Rehabilitacija bo trajala tudi do dve leti. 

»Najmanj štiri sklope takih terapij, te terapije so okoli 1500 evrov. Od deset do dvajset tisoč evrov, ker so še v igri tudi opornice,« pove mama.

A njuna srčna želja je otroka postaviti na noge, pojasni oče: »Da bi po operaciji, po terapijah, po vsem, da mogoče Anže naredi svoje prve korake, to je naša največja želja in drugo damo na stranski tir. Da nam to uspe, da je vsaj malenkost samostojen.«

Dobre ljudi zato prosita za pomoč. Za te iskrice v očeh, nasmeh na obrazu in neskončno voljo do napredka.