Že takrat težave s prostori in pomanjkanjem denarja za odkup eksponatov.
»Zaradi neugodnega finančnega položaja ne more muzej izpolnjevati svojih nalog, kakor jih želi,« se je glasil prvi stavek poglavja Muzejski problemi v Poročilu o delu v letu 1968 Pokrajinskega muzeja Ptuj.
V članku pravkar izdanega Zbornika Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož ga je povzel njegov direktor Aleksander Lorenčič. »Poseben problem predstavlja vzdrževanje muzejskih stavbnih objektov,« še piše v poročilu izpred pol stoletja.
Lorenčič ocenjuje, da gre za zapise, ki ostajajo povedni in pomenljivi za stanje, v katerem se muzej nahaja danes. Kot smo poročali, muzej zaradi pomanjkanja prostora ne more niti varno hraniti, kaj šele razstavljati svojih bogatih zbirk.
Ne gre sicer pozabiti, da muzej s Ptujskim gradom predstavlja daleč najbolj prepoznaven in obiskan turistični produkt najstarejšega mesta, ugotavlja Javni zavod Ptuj.
Ptujski grad je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, problematika, vezana na grajski kompleks, izzivi in delovanje muzeja pa v temelju ostajajo enaki, meni njegov direktor.
Čeprav je muzej leta 1968 finančno posloval pozitivno, pa je to bilo na račun doslednega opravljanja svojih nalog. Kot piše v poročilu je naloga muzeja med drugim kupovanje kulturne zakladnice, da ostane zbrana v muzeju domačega okoliša. Vendar »ker muzej nima za odkupe dovolj sredstev, te naloge ne more dosledno izvajati,« so opozorili v poročilu.
Muzej je moral sredstva zbirati z akcijami
Letno poročilo našteva tudi dolg seznam del, ki morajo biti postorjena na gradu in v dominikanski cerkvi. Popraviti je bilo treba tla, zidove, stebre na arkadnih hodnikih gradu, obnoviti streho dominikanske cerkve, grajsko fasado, stolpe in zidovje.
Konec leta 1969 je muzej organiziral nabirko med 28 tako imenovanimi delovnimi organizacijami, »z akcijo za denarna sredstva pri podjetjih za kritje računa za muzejskega informatorja in za napravo strelovodov«.
Devet gospodarskih družb se je klicu odzvalo. Med njimi družba Elektro Maribor, ki je odgovorila, da strelovod financira pod pogojem, da ga izdela sama.
Tudi trenja med muzejem in občino
Lorenčič je navedel še dopis tedanje ravnateljice muzeja Vide Rojic predsedniku Skupščine občine Ptuj Franju Rebernaku, ki kaže na nesoglasja in trenja med muzejem ter občino.
Ravnateljica je na občino apelirala, naj delo muzeja ocenjuje s strokovno komisijo strokovnjakov iz drugih muzejev. Kritizirala pa je tudi »neupravičene klevete o muzeju«, ki so bile pod psevdonimom objavljeni v lokalnem časopisu in govorile o slabem muzejskem poslovanju.
Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož je po vrsti že osma izdaja muzejskega zbornika. Ob predgovoru je v njem še deset prispevkov, so Ptujinfo sporočili iz muzeja, ki je prve izvode zbornika že prejel iz tiska.
