Julija Mišovska iz Makedonije spreminja življenje v Mariboru, saj s toplimi obroki nahrani najbolj ranljive ljudi v mestu.
Gostišče Kužner pri Makedonki iz Maribora se je odločilo, da bo enkrat na teden nahranila družino ali posameznika v stiski. Gostilno vodi Julija Mišovska, ki se je z družino v želji po boljšem življenju pred dobrimi peti leti preselila v Maribor.
Zdaj se je odločila za srčno stvar in bo s hrano, ki jo kuha, nahranila socialno najšibkejše ljudi v mestu. To je počela že v Makedoniji, pravi, kjer je kuhala za otroke, ki so ostali brez staršev.
Ko je prišla v Slovenijo in hotela nadaljevati s pomočjo, jo je skupna znanka povezala z Barbaro Novak iz humanitarnega društvo Ni-Lu. Ves čas poznanstva ji je pomagala, prinašala oblačila in tudi denar za tiste, ki jim pomaga društvo.
»Ti to kar spelji«
Barbara pravi, da je Julija ves čas sodelovala pri njihovih različnih projektih in jo tudi nonstop spraševala, kako lahko še pomaga.
»In tako je pred kratim zaživela ideja o kuhanju za druge. Čeprav se sami borijo za posel, da bi lahko pokrili vse stroške, saj so v najemu, se je Julija odločila, da pomaga. S hrano, ki jo kuha v gostilni. 'Ti to kar spelji,' mi je takrat rekla.
Maribor je poln družin in posameznikov, ki potrebujejo veliko pomoči, še slabše je, ko obiščemo ljudi izven mesta. Zato vabimo ljudi, ki pomoč potrebujejo, naj se oglasijo v gostilni, da dobijo hrano,« razlaga Barbara.
Topel obrok lahko dobite kar v gostilni. Doslej se je pri njih oglasil le en fant, 21-letni avtist, ki živi na ulici, ker so ga starši zapustili. »Bil je zelo navdušen, ker sem mu ponudila na izbiro dva topla obroka. Potem sem mu dala še nekaj denarja,« govori Julija.
»Mami, jedli bomo«
Večino obrokov pa za zdaj enkrat ali dvakrat na teden dostavijo ljudem, ki sodelujejo z društvom, hrano jim odpelje Barbara.
»Ogromno klicev imamo. Ljudi je sram, da bi prišli, ne upajo se izpostaviti, ker imajo občutek, da bodo imeli probleme. Veste, če ima kdo tri otroke, slišiš izjave v smislu 'ja, zakaj pa imajo tri otroke, če nimajo denarja za to'.
Ampak na tak način ne bomo rešili ničesar. Otroci so tukaj in zdaj. Kaj šele slišimo, če nekdo prihaja iz druge države ali pa ima drugo barvo kože,« opisuje Barbara.
Spominja se, da je pred kratkim peljala hrano k družini, kjer so štirje otroci.
»Kako žalostna situacija. Ti otroci nimajo ničesar, hladilnik je prazen. Ko sem prišla, so sedeli za mizo in čakali. Čisto pri miru. In eden od njih reče: 'Mami, lahko nekaj povem? Mami, jedli bomo.' To je tisto, kar je skrito v tem mestu.
In kaj šele bo, zdaj prihaja zima. Juliji sem res hvaležna, da se trudi na vse mogoče načine,« še pove, potem pa s polnimi vrečkami hrane že odhiti k družini, ki jo potrebuje.
