Seizmološka merilna postaja v Halozah je zaznala potres.
Zasebna seizmološka merilna postaja Slatina v Cirkulanah je včeraj, 2. novembra, zaznala zmerni potresni sunek.
Zaznala ga je malo pred 11.00, tresel pa je z magnitudo 3,6.
Treslo je na globini deset kilometrov, nadžarišče pa se je nahajalo 46 kilometrov jugovzhodno od Zagreba.
Nekoliko močnejši potres zaznan na noč čarovnic
Postaja je nekoliko močnejši potresni sunek zaznala že nekaj dni prej, natančneje 31. oktobra, nekaj pred 22.00.
Ta je tresel z magnitudo 5,1, na globini 269 kilometrov, nadžarišče pa se je nahajalo jugovzhodno od Salerna v Italiji.
Ste vedeli?
Postaja je sicer v lasti Marka Vidoviča, ki se ukvarja s preučevanjem potresov. Merilna postaja je pričela obratovati 8. februarja 2019 in je prva profesionalna zasebna seizmološka postaja v Sloveniji.
Postaja je prav tako vključena v mednarodno mrežo potresnih opazovalnic po vsem svetu.
Postaja je nahaja v Slatini v Cirkulanah, na nadmorski višini 299 metrov, seizmometer pa je nameščen dva metra pod površjem zemlje v betonskem jašku.
Zakaj sploh nastane potres?
Vidovič je v pogovoru za Ptujinfo že pojasnil, da potres nastane zaradi tektonskih napetosti. Gre za izvir seizmične energije, ki je posledica tektonskih napetosti. Potres tako nastane v trenutku, ko se v žarišču del potencialne energije spremeni v kinetično energijo elastičnih nihajev.
Nastane gibanje, ki se širi v obliki valov, ti pa se odbijajo tudi med seboj.
»Potresni valovi se začno širiti z majhnega prostora, v katerem se v zelo kratkem času sprosti ogromna energija,« je pojasnil Vidovič.
Lahko več manjših potresov povzroči škodo enega večjega?
Ob vsakodnevnih potresih, ki so tresli naše območje, pa se sprašujemo, ali množica manjših potresov povzroči primerljivo škodo z enim večjim.
»Ne, to ne pride v poštev, ker če primerjamo potres, na primer magnitude osem, ne more biti nobene primerjave z potresom, recimo dva krat štiri magnitude. Energije ob sproščanju so enostavno prevelike,« je za Ptujinfo pojasnil Vidovič.
Več manjših potresov, ki bi bili magnitude štiri, se tako ne more primerjati z enim večjim potresom, ki bi bil magnitude osem. Sproščanje energije pri močnejšem potresu je premočno, pri manjšem pa prešibko. Posledice niso primerljive.
