Prvi slovenski nanosatelit naj bi v vesolje poletel konec meseca avgusta. Trisat, kot so ga poimenovali, je plod slovenskega znanja, v celoti pa so ga v sodelovanju z mariborskim podjetjem SkyLabs razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Na Univerzi v Mariboru, kjer so ga razvili, so ponosni, da je na začetku študentski projekt, prerasel svoje okvirje. Rektor mariborske univerze je izpostavil, da projekt predstavlja pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije.
»V prvi vrsti gre za to, da je to en pravzaprav jasen dokaz, kako Univerza v Mariboru pravzaprav pravilno zastavlja svoje delo, da iz temeljnih raziskav preko razvojnih in aplikativnih raziskav se povezuje z industrijo,« je ob podpisu pogodbe povedal rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič.
Z izvršnim direktorjem SAB-LS Marcom Marianijem je podpisal pogodbo o utirjanju nanosatelita Trisat v njegovo sončno sinhrono orbito na višini 500 kilometrov kot tovor na raketi Vega C podjetja Arianespace.
Slovenija je pomemben del vesoljskih tehnologij
Njihov potencial so prepoznali tudi pri Evropski vesoljski agenciji. Predstavnik Evropske vesoljske agencije Matthew Bullock je poudaril, da »Univerza v Mariboru s projektom zasleduje ambicijo po nadaljnjem razvoju tehnologije za opazovanje zemlje, ki jo bo na primer možno izkoristiti na kmetijskem področju.«
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v svojem nagovori izpostavil dve stvari.
»Nakazuje se pot prihodnjega razvoja slovenskega gospodarstva na tehnološkem področju in drugič, kaže, da je Slovenija pomemben del vesoljskih tehnologij in s tem tudi vesoljske evropske agencije,« je poudaril.
Napredni nanosatelit bo v vesolju ostal šest let
Pri razvoju nanosatelita so sledili trendom miniaturizacije. »To je eden izmed tovrstnih dosežkov, kjer smo v velikost 30 krat 10 krat 10 centimetrov uspeli nekako zintegrirati nekaj, kar je drugače težko 75 kilogramov in več,« je izpostavil vodja projekta Trisat Iztok Kramberger.
V nanosatelit so vgradili tudi specifično kamero, ki snema v kratkovalovnem infrardečem spektru. »Omogoča recimo zaznavo specifičnih stvari na zemlji, kot je recimo vulkanski prah, ki ga z vizualnimi kamerami ne moremo videt, oljni madeži na oceanih, ločevanje med listnatim in iglastim gozdovom in podobno,« dodaja Kramberger.
Izstrelitev naj bi konec meseca avgusta potekala iz Francoske Gvajane. Nanosatelit, ki bo v vesolju predvidoma ostal šest let, pa bo upravljala Univerza v Mariboru, ki bo tudi pridobivala vse podatke.
prizemljeni ... no, v vesolje pa NE!