Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo podalo predlog uredbe o regijskem parku Pohorje.
Ministrstvo za okolje in prostor obvešča, da lahko v okviru javne obravnave javnost poda pisne pripombe in mnenja na osnutek uredbe o Regijskem parku Pohorje.
Pobuda županov šestih pohorskih občin
Župani šestih pohorskih občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju in Slovenska Bistrica so v letu 2017 na ministrstvo za okolje in prostor naslovili pobudo za zavarovanje Pohorja.
Svojo namero o priključitvi pobudi je lansko leto izkazala tudi občina Ruše.
Lani je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave pripravil strokovne podlage, na podlagi katerih je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo osnutek akta za zavarovanje tega območja kot regijskega parka.
Osnutek akta o zavarovanju je bil po besedah ministrstva usklajevan z vsemi občinami, ki so z osnutkom akta že seznanile svoje občinske svete.
V času od 10. januarja do 11. marca 2022 je zdaj v teku javna predstavitev osnutka akta o zavarovanju.
Območje po besedah ministrstva za okolje in prostor bodočega regijskega parka leži na nadmorskih višinah nad 1200 metrov in zavzema približno 6000 hektarjev.
Zakaj ustanovitev regijskega parka?
Zaradi izjemnih naravnih danosti je območje Pohorja uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.
Na območju načrtovanega Regijskega parka Pohorja prevladujejo kisloljubni smrekovi in barjanski gozdovi, kisloljubna bukovja ter na najvišjih, ovršnih legah in grapah javorovi gozdovi, pojasnjujejo na ministrstvu.
Gozdovi predstavljajo življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so izrednega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, tukaj živita divji petelin in ruševec, najdemo pa tudi več kot 40 vrst na »rdeči seznam« uvrščenih gliv.
Na območju načrtovanega Regijskega parka Pohorje so gozdni rezervati in planje z značilno travniško strukturo in posameznimi drevesi smreke in jerebike. Na območjih, kjer zaradi reliefa in neprepustne kamninske podlage voda zastaja, so nastala visoka barja, barjanska jezerca in okna, gorska barjanska ruševja in barjanska smrekovja.
Visoka barja so življenjski prostori redke in ogrožene barjanske favne in flore, zato na Pohorju najdemo več vrst redkih in ogroženih kačjih pastirjev, metuljev, arniko, brstično lilijo, panonski svišč in celotno skupino šotnih mahov.
»Z namenom, da se ohranijo ti gozdovi, planje in barja, da se omogoči kakovostno preživljanje prostega časa lokalnim prebivalcem, kot tudi da se usmerja trajnostno rabo naravnih virov ter zmanjšuje obstoječe in preprečuje dodatno obremenjevanje okolja, se je v preteklih letih vedno bolj krepilo razmišljanje o zavarovanju tega edinstvenega območja narave,« dodajajo na ministrstvu.
Prednosti in omejitve: Kaj prinaša ustanovitev regijskega parka?
Zavarovana območja ohranjanja narave so sicer prvenstveno naravovarstvena kategorija, so upravljavski mehanizem za zavarovanje naravnih vrednot in upravljanje Nature 2000.
Zavarovano območje je po besedah ministrstva za okolje in prostor priložnost za sodelovanje javnih služb iz različnih področij z vidika doseganja sinergije med varstvom okolja in socio-ekonomskim razvojem, za doseganje ekonomske učinkovitosti vlaganja javnih sredstev in za zviševanje podjetniških priložnosti, ki izhajajo iz potencialov ohranjene narave in pomenijo dvig kakovosti bivanja za prebivalce na širšem območju parka.
Med prednosti, ki naj bi jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinesla ustanovitev regijskega parka oziroma uspešno upravljanje slednjega, navajajo:
- zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju,
- ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile,
- ohranitev značilne krajine,
- večjo prepoznavnost območja,
- strokovno tehnična pomoč s strani upravljavca,
- večji in učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi.
Regijski park naj bi v prostor prinesel tudi nekatere omejitve.
Na celotnem območju parka ne bo dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki ogroža cilje parka in slabša hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti parka, predvsem z vidika doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.
Omejitve se nanašajo predvsem na novogradnje in izvajanje dejavnosti izven za to določenih območij in vožnjo z motornimi vozili izven za to določenih cest.
V predvidenem regijskem parku bo gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom potekalo enako kot do sedaj, v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo.
Mnenje lokalnih prebivalcev in njihovo razumevanje zelo pomembno
»Ustanovitev zavarovanega območja pomeni usklajevanje številnih interesov, ki so na tem območju prisotni. Pri tem bo zelo pomembno mnenje lokalnih prebivalcev in njihovo razumevanje, da zavarovano območje in ohranjena narava prinašata dolgoročne koristi za kakovostno življenje,« dodajajo na ministrstvu.
Ob tem ministrstvo izpostavlja, da zavarovana območja zaradi ohranjene narave pomenijo dodano vrednost v prostoru, »saj ohranjena narava omogoča pomembne ekosistemske storitve in koristi (na primer obnavljanje vodnih virov in zagotavljanje čistega zraka), telesno in duhovno sprostitev ljudi v naravnem okolju, krepi prepoznavnost območja in bogati kulturni utrip naselij ter ponuja možnosti za dodatne razvojne priložnosti (razvoj blagovnih znamk, nova delovna mesta, zagotavljanje novih turističnih zmogljivosti, uveljavljanje usklajenih mehanizmov za podporo prebivalcem)«.
Pripombe in predloge lahko podate do 11. marca 2022 pisno na mestih javne predstavitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali pa jih pošljete na naslov ministrstva za okolje in prostor ali na elektronski naslov: [email protected] (v rubriko »zadeva« se navede ključne besede »Pripomba na osnutek uredbe o Regijskem parku Pohorje«).
