Na Ptuju vse manj dolgotrajno brezposelnih, rešitev osebni pristop: Dobri delodajalci pritegnejo dobre delavce

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je 17. julija obiskal ptujski urad Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, obenem pa so izvedli javno tribuno, ki so se je lahko udeležili občani in občanke ter ministru postavili vprašanja.

In zakaj je obiskal zavod za zaposlovanje na Ptuju?

Dobro delo ni ostalo neopaženo

Ptujski urad, kot je takrat dejal minister, mora biti deležen pohvale.

Med uspehe si na zavodu štejejo tudi to, da so za tretjino zmanjšali število brezposelnih, pri čemer gre za brezposelnost, ko posamezniki ne delajo več let, torej so bili trajno brezposelni. Take jim je, v zadnjih nekaj letih, uspešno uspelo vrniti med delovno silo. 

»Na Ptuju so uspeli z osebnim pristopom. Zanima jih, zakaj človek izgublja motivacijo, da bi se prijavljal za službe, zakaj je ujet tam, kje je,« je razložil minister.

Pogovarjali smo se s Tomažem Žirovnikom, vodjem območne službe Ptuj Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. 

Žirovnik: Javnost nas presoja po številkah, v ozadju pa so usode ljudi 

Na vodstvo in zaposleni na ptujski enoti zavoda so bili pohvaljeni zaradi odličnih rezultatov zaposlitev tistih, ki so bili do zaposlitve dolgotrajno brezposelni.

Pomeni, da so bili iskalci zaposlitve tudi po več let. Pod dolgotrajno brezposelnost se šteje oseba, ki je brezposelna vsaj eno leto. 

Osebni pristop je tisto, kar vodja ptujske enote izpostavlja. Glavni izziv je, da v tej evidenci dolgotrajno brezposelnih ostajajo tisti, ki potrebujejo posebno pozornost zaposlenih. 

»Ne vemo, kaj vse nosijo ljudje s sabo in tega se lotevamo, da jih poskušamo opolnomočiti, jih nekako opremiti z veščinami in znanji, da so potem konkurenčni na trgu dela,« pojasnjuje Žirovnik. 

Na ptujskem zavodu je bilo v začetku septembra brezposelnih približno 1700 oseb. Dolgotrajno brezposelnih v ptujski enoti je približno 38 odstotkov, kar je za Slovenijo nizko. Gre predvsem za starejše ljudi, stare nad petdeset let, nekaj teh je tik pred upokojitvijo. 

Žirovnik navede zanimiv trend. Dandanes se vse več ljudi odloči, da bodo delovno dobo podaljšali, oddelali še nekaj mesecev. In kdo tako osebo zaposli? Ker gre za starejše ljudi, ki so vajeni (in tudi dobri v tem) dela na določenih strojih, določenih delovnih mestih, jih delodajalci radi sprejmejo za nekaj mesecev kot mojstre, ki učijo mlajše ali tiste, ki jih bodo nadomestili po upokojitvi. 

Pozna se tudi stiska delodajalcev

Nikakor pa ni zanemarljivo omeniti, da se pozna tudi stiska delodajalcev. Če so pred leti lahko izbirali zaposlene in se držali strogih pogojev pri izbiri, pa danes temu več ni tako, tudi na Ptujskem. 

Spustili so vstopne pogoje, so bolj prilagodljivi, pripravljeni so na kompromise in s tem tudi pripravljeni zaposliti tiste, ki pred le nekaj leti ne bi našli mesta v njihovem podjetju. 

Ne le to, izboljšati so morali tudi pogoje dela, pa dvigniti plače. 

Tako Žirovnik poudarja, da so v rednem stiku tudi z delodajalci in pri njih skušajo apelirati na družbeno odgovornost. Skušajo apelirati tudi na to, da zaposlijo koga, ki morda ne bo tako učinkovit kot ostali, bo pa podjetju prispeval na drugih področjih, tudi pri dvigovanju morale med zaposlenimi. 

Kako biti brezposeln več let? 

Ni dvoma, da se dolgotrajno brezposelnih drži svojevrstna stigma, posebej, če ti nimajo vidnih fizičnih okvar, ki bi jih omejevale pri delu.

In kaj meni Žirovnik, kaj je srž problema pri dolgotrajno brezposelnih? 

»Usode ljudi so zelo različne, ampak, v osnovi, če bi lahko poskušali iskati najmanjši skupni imenovalec, je nek strah. Strah nekaterih izhaja iz tega, da imajo pač zdravstvene težave, invalidnosti. Iz tega vidika, že sami vejo, da niso dovolj konkurenčni. Ampak tu poskušamo ravno ta strah razbliniti, da za neko delo so lahko oni najboljši,« razlaga o osebnem pristopu.

Na zavodu v ospredje postavljajo tudi to, da iskalec zaposlitve pove, kaj in kje si želi delati. Temu seveda ne morejo (zmeraj) v polni meri ustreči, a tako dobijo smernice, kam zaposliti nekoga, da bo na tem delovnem mestu ostal čim dlje. 

Opažajo tudi, da je vse več iskalcev mladih, ki jim na prvi pogled fizično nič ne manjka. Žirovnik z mero empatije razlaga, da je mladim zdaj težje vstopiti na trg dela, kot je to bilo pred leti. Pri tem je dodal, da je danes težje priti do hiše ali lastnega stanovanja, za to je potrebnega več truda, posebno s povprečno slovensko plačo. 

Svetovalke, vsaka s svojim pristopom, tudi iskalci naj bodo iskreni 

Žirovnik nadaljuje, da spodbuja osebni pristop vsake svetovalke. Birokratske zadeve pač morajo biti v skladu z zakonodajo - in tudi so - a osebni pristop vsake svetovalke je pomemben. Tako ugotovijo, kaj deluje, kaj ne. 

Tako v skladu z zakonodajo same ugotavljajo, kakšni pristopi s posamezniki delujejo, te nato nato uporabljajo več, ugotovijo pa tudi, kaj ne deluje. Tako se izmenjujejo mnenja. 

Žirovnik skozi celoten pogovor poudarja osebni pristop, kaj pomeni priti v ptujsko enoto zavoda in sesti k svetovalki. Čez muzo se tako lahko iskalec pogovori - iskreno. Skušajo stopiti naproti, razumeti situacijo in razumeti, zakaj določeno delovno mesto ne bi bilo (ali bi bilo) primerno za iskalca. 

Sankcije so včasih nujne, čeprav v teh nikakor ne najdejo zadovoljstva. Ena takih sankcij, ki jo zavod lahko uporabi, je, da iskalca izbrišejo iz evidence iskalca zaposlitve. To se zgodi, če ta ne upošteva dogovorov s svetovalko, ne hodi na dogovorjene sestanke. Nekaterim je ta korak spodbuda, drugim ne. 

»Nekdo mora vsaj osnovno pripravljenost izkazati, da sam stopi skozi vrata, mi ga že potem potegnemo,« razlaga Žirovnik. 

Veliko je tudi dela na črno, do katerega imajo ničelno toleranco. Tako so posamezniki registrirani v evidenci kot iskalci zaposlitve, dobivajo socialno pomoč, obenem pa delajo na črno. 

»Pomagamo tistim, ki si želijo pomoči. Tisti, ki pa kombinirajo neke socialne transferje pa neke sive cone ... To vodi v past in potem ugotovijo, da jim mogoče kak evro več ostane še s celo nekaj manj odgovornosti pa manj dela, ampak to ni prava pot,« je jasen. 

Sociolog, pravnik, ekonomist

Na njegov pogled k osebnemu pristopu pa gotovo vpliva tudi sociološka izobrazba. A poudarja - če želiš nekaj početi dobro, moraš to početi s strastjo. 

Žirovnik, vodja ptujske enote zavoda za zaposlovanje, je sicer najprej študiral ekonomijo, nato pravo in še sociologijo. Vsa ta znanja lahko kombinira, pove. Pravo in sociologijo je sicer tudi doštudiral. 

Na področju prava je diplomiral prav iz teme pogodb o zaposlitvi. 

Pri tem pove, da se je v zadnjih letih dvignil tudi nivo razumevanja pogodb o delovnih razmerij. Zdaj delavci bolj razumejo, kaj podpišejo. Težava se lahko sicer razvije v obe smeri - včasih delavci iščejo pravice tudi tam, kjer jih ni, dodaja. 

Tudi na Ptuju že veliko tujih delavcev 

Žirovnika povprašamo tudi o tujih delavcih, problematiki, o kateri je govora vse več. Gre za to, razloži vodja, da se vse več ljudi upokojuje.

Tako imenovane 'baby boom' generacije odhajajo v zasluženi pokoj, ostajajo številčno šibkejše generacije, mnogi se odpravijo tudi v tujino. 

Opaža pa tudi, da tujcem Slovenije več ni 'obljubljena dežela'. Pa niti ne zaradi plačila, to je korektno. Večinoma gre za odnos okolja, v smislu, da na naša delovna mesta zdaj prihajajo 'južnjaki'. Delodajalci jih sicer radi zaposlujejo, saj delajo časovno več, pa tudi plačilo 'na roko' so pripravljeni sprejeti bolj kot Slovenci.

A tujcev, kot si predstavljamo, torej prebivalcev Bosne in Hercegovine ali Srbije, bo zaradi enotnega prostora Evropske unije vse manj. Realnost so delavci, ki bodo prihajali iz Bangladeša, Pakistana, Indije, Šrilanke in podobno. 

Dodaja še, da se na Ptuju tudi že začenja trend zaposlovanja delavcev iz bližnjega vzhoda. Gre za težavo, ko delodajalec enostavno ne dobi delavca s slovenskim državljanstvom, ki bi delal. Tukaj vskočijo tujci. 

Sicer pa velja nepisano pravilo, trend, ki ga opažajo v zavodu. »Vedno je tako, da dobri delodajalci pritegnejo dobre delavce. Tisti delodajalci, ki so bolj na robu, pa pritegnejo delavce, ki so malo bolj na robu, pa je malo več iskric. Tudi to je del posla in življenja,« je jasen.