Pomanjkanje ustreznih kadrov je velik problem, na to opozarja tudi generalni direktor Perutnine Ptuj

Aktualni podatki iz zadnje raziskave Napovednik zaposlovanja, ki so jo izvedli jeseni 2023, kažejo, da se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev v preteklih šestih mesecih soočala več kot polovica delodajalcev (53,1 odstotka). 

V skupini velikih delodajalcev se jih je s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečevalo več kot 80 odstotkov.

Nekateri poklici, za katere so delodajalci najtežje našli ustrezne kandidate, so vozniki težkih tovornjakov, varilci, prodajalci, kuharji, natakarji in orodjarji.

Dobra polovica delodajalcev (52,2 odstotka) pričakuje težave z iskanjem kadra tudi v prihodnje. Najbolj zaskrbljeni so delodajalci iz gostinstva, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja, je še razvidno iz raziskave.

Težave z iskanjem kadra izpostavil tudi generalni direktor Perutnine Ptuj

Ob praznovanju 50-letnice klobase Poli je tudi Enver Šišić, generalni direktor Perutnine Ptuj, izpostavil težave z iskanjem ustreznega kadra in spregovoril nekaj besed o tem, kaj to pomeni za prihodnost Perutnine Ptuj.

»Delavcev ni. Nimamo težav samo z iskanjem delavcev v proizvodnji, tudi pri zagotavljanju strokovnega kadra so težave,« je dejal Šišić.

Do leta 2027 milijarda evrov prihodkov?

Spomnimo. Perutnina Ptuj je mednarodna skupina podjetij z več kot 4672 zaposlenimi, od tega 2442 v Sloveniji. Sodeluje z več kot 500 kooperanti, leta 2019 jo je prevzel ukrajinski holding MHP.

Pred prevzemom je bil obseg prodaje Perutnine Ptuj okrog 80.000 ton mesa in izdelkov, lani so prodajo povišali na 132.000 ton, zato so se povišali tudi prihodki iz prodaje. Šišić je povedal, da so prihodki v letu 2023 presegli 500 milijonov evrov.

Rast načrtujejo tudi za v prihodnje. Do leta 2027 imajo cilj ustvariti milijardo evrov prihodkov, plače zaposlenim pa naj bi zvišali nad povprečje v živilski industriji.

Vlagali bodo v avtomatizacijo in digitalizacijo

S poslovanjem so zadovoljni, a se soočajo s težavami pri iskanju ustreznega kadra v Sloveniji, pa tudi v Srbiji in na Hrvaškem je podobno. Šišić je dejal, da opaža, da se s tem soočajo tudi druga podjetja in razmišlja o vzrokih in rešitvah.

Ena od rešitev je uvoz delovne sile, kar so naredili v klavnici na Hrvaškem, kjer je zaposlenih okoli 200 delavcev iz Nepala, uvoz delovne sile pa v prihodnje načrtujejo tudi za Slovenijo.

»V Sloveniji se trenutno še lahko zanesemo na izkušene domače delavce in nekaj tistih iz držav nekdanje Jugoslavije, a to ne bo več dolgo mogoče,« je opozoril Šišić.

Druga rešitev pa je vlaganje v avtomatizacijo proizvodnje in digitalizacijo. Tudi to je del načrtov za prihodnost Perutnine Ptuj.

Mednarodna konferenca Mobilnost delovne sile v Slovenijo

Ker se delodajalci vedno pogosteje obračajo preko meja Slovenije, so javne razprave o delovnih migracijah vse pogostejše.

5. marca je potekala mednarodna konferenca z naslovom Mobilnost delovne sile v Slovenijo, ki jo je organiziral Evropski organ za delo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje.

Udeleženci konference na Brdu pri Kranju so se osredotočili na teme, kot so primanjkljaj kadrov, neskladja na trgu dela, politika zaposlovanja ter potrebe in izzivi pri čezmejnem zaposlovanju.

Spremembe v demografiji, tehnologiji, podnebju in drugi dejavniki vplivajo na trg dela in ustvarjajo globalne in kompleksne izzive, ki zahtevajo nove rešitve. Na spletni strani državne uprave Republike Slovenije so zapisali, da so se o rešitvah pogovarjali predstavniki delodajalcev, sindikatov, političnih odločevalcev in strokovnjakov.