V opoziciji so zadovoljni z volilno udeležbo, prvi delni rezultati pa že kažejo razmerja glasov.
Po zaključku glasovanja na štirih referendumih predstavniki opozicije pozdravljajo odziv volivcev, ob tem pa poudarjajo, da bo za oceno uspeha referendumske nedelje treba počakati na rezultate.
Generalni sekretar Gibanja Svoboda in poslanec Matej Grah je za STA ocenil, da se volivci niso izrekali zgolj o referendumskih vprašanjih, temveč tudi o delu aktualne vlade.
Po njegovih besedah je bilo ključno vprašanje zakonodajnega referenduma, ki ga v Svobodi označujejo kot vprašanje o tako imenovani politični policiji, v kampanji zasenčeno s tremi posvetovalnimi referendumi.
»Vseeno upam, da so ljudje spregledali,« je dejal Grah.
Dogajanje v volilnem štabu Gibanja Svoboda v Kristalni palači v Ljubljani je spremljala tudi naša ekipa. Prve utrinke iz štaba, kjer pričakujejo rezultate referendumov, si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.
Arčon: Neuradni podatki so za zdaj spodbudni
Podpredsednik Gibanja Svoboda Matej Arčon je pred objavo prvih uradnih podatkov v izjavi za POP TV povedal, da v stranki že prejemajo informacije s posameznih volišč, ki jih je ocenil kot spodbudne. Ob tem je poudaril, da bo odločilen končni rezultat.
Največ pričakovanj so imeli glede zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, na katerem so si želeli zavrnitve zakona.
Arčon je ponovno izrazil nasprotovanje predlaganim spremembam, saj v Svobodi ocenjujejo, da bi lahko pomenile poseg v zasebnost državljanov. Kritičen je bil tudi do načina, kako so bila referendumska vprašanja predstavljena javnosti.
Posebej je opozoril še na posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Po njegovem mnenju bi lahko takšna odločitev resno ogrozila delovanje RTV Slovenija, ki jo je označil za pomemben nacionalni medij.
Sajovic zadovoljen z aktivnostjo stranke na terenu
O poteku referendumske kampanje je za 24ur spregovoril tudi vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic.
Poudaril je, da je zadovoljen s terensko aktivnostjo stranke, saj so njeni predstavniki volivcem poskušali pojasniti pomen referendumskih vprašanj.
Ob tem je izpostavil, da je pomembno tudi odpiranje razprave o vsebinah, o katerih so odločali državljani. Med drugim je opozoril na vlogo javne radiotelevizije in potrebo po premišljenem urejanju socialnih prejemkov.
Glede sodelovanja opozicijskih strank je ocenil, da je sodelovanje Svobode, SD in Levice v parlamentu stabilno, čeprav stranke delujejo samostojno.
Na vprašanje, ali so v kampanji naredili dovolj, je odgovoril, da je vedno mogoče storiti še več, vendar meni, da so se poslanci in drugi predstavniki stranke ustrezno angažirali.
V SD visoko udeležbo pripisujejo odzivu na delo vlade
Poslanec SD Luka Goršek je za STA poudaril, da visoka volilna udeležba sama po sebi še ne nakazuje končnega izida referendumov.
Po njegovi oceni je večja angažiranost volivcev povezana tudi z delom aktualne vlade.
»V pol leta so ljudje prepoznali, da se morajo angažirati,« je dejal Goršek in ocenil, da državo čaka precej turbulentno obdobje.
Izrazil je tudi upanje, da volivci ne bodo podprli rešitev, ki bi po njegovem mnenju lahko vodile v različno obravnavo ljudi pri uveljavljanju njihovih pravic.
V Levici opozorili na dolge čakalne vrste
Poslanka Levice Nataša Sukič je za TV Slovenija ocenila, da visoka udeležba kaže na vse večje razumevanje glasovanja kot izraza neposredne demokracije.
Opozorila je tudi na dolge čakalne vrste na volišču OMNIA v Ljubljani in izrazila upanje, da čakanje volivcev ni odvrnilo od oddaje glasu.
Prvi rezultati: Pri vseh štirih referendumih več glasov za
Po prvih delnih neuradnih podatkih Državne volilne komisije je pri vseh štirih referendumskih vprašanjih več glasov za kot proti.
Na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je po 31,62 odstotka preštetih glasov 52,98 odstotka volivcev glasovalo za uveljavitev zakona, 47,02 odstotka pa proti.
Zavrnitveni kvorum ob objavi teh podatkov še ni bil dosežen. Proti zakonu je glasovalo 98.486 volivcev, za dosego kvoruma pa bi bilo potrebnih najmanj 339.706 glasov proti.
Pri posvetovalnem referendumu o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom je za glasovalo 64,32 odstotka volivcev, proti pa 35,68 odstotka.
Na referendumu o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah je bilo 58,87 odstotka glasov za in 41,13 odstotka proti.
Pri vprašanju ukinitve obveznega plačevanja RTV-prispevka pa je za glasovalo 54,83 odstotka volivcev, proti pa 45,17 odstotka.
Gre za delne neuradne rezultate, ki se bodo s preštevanjem preostalih glasovnic še spreminjali.
