Jadranko Školnik se za županski stolček v Kidričevem poteguje že drugič. Z njim smo se pogovarjali o razlogih za ponovno kandidaturo, največjih izzivih občine in projektih, ki bi jim v primeru izvolitve namenil največ pozornosti.
Županska tekma v občini Kidričevo bo na letošnjih lokalnih volitvah precej drugačna kot pred štirimi leti. Dolgoletni župan Anton Leskovar se po štirih mandatih poslavlja z županskega položaja, za njegovega naslednika pa se poteguje več kandidatov.
Med njimi je tudi Jadranko Školnik, kandidat Socialnih demokratov, ki se za županski stolček poteguje že drugič. Leta 2022 je bil edini Leskovarjev protikandidat in osvojil 36,99 odstotka glasov.
Tokrat se bo pomeril v številčnejši konkurenci. Kandidaturo so poleg njega napovedali še Anja Rajher, Bogdan Potočnik, Damjan Napast in Tadej Strmšek.
Školnik: Želim dokazati, da nismo vsi isti
Školnik svojo odločitev za ponovno kandidaturo pojasnjuje z več razlogi. Kot enega ključnih izpostavlja razočaranje ljudi nad politiko in odločevalci.
»Zato, da dokažem, da nismo vsi isti,« odgovarja na vprašanje, zakaj se je odločil kandidirati.
Ob tem opozarja, da se v občini o nekaterih težavah govori že leta, vendar se stvari premikajo prepočasi. Kidričevo po njegovem mnenju še vedno nima pravega središča, v posameznih naseljih ostajajo neurejene ceste in nevarni odseki, mlade družine pa potrebujejo več podpore.
»Ne želim samo govoriti o tem, kaj bi bilo treba narediti. Želim sodelovati pri tem, da določimo nekaj jasnih in izvedljivih prioritet, zanje zagotovimo denar in jih tudi izpeljemo,« poudarja.
Kot največji izziv občine izpostavlja vprašanje, kam usmeriti občinski denar in kaj bodo od tega dejansko imeli občani. Prepričan je, da potrebe že dobro poznajo, zdaj pa je treba določiti prednostne naloge in jih uresničiti.
»Zato največji izziv ni pripraviti še enega seznama želja, ampak določiti vrstni red in imeti dovolj politične volje, da se dogovorjeno tudi izvede,« poudarja Školnik.
Preberite še:
Kidričevo potrebuje pravi center, Cirkovce kulturno dvorano
Med pomembnejšimi projekti izpostavlja ureditev središča Kidričevega. Park mladosti in njegovo okolico bi po njegovem mnenju morali urediti v osrednji prostor kraja, namenjen različnim generacijam.
Zavzema se tudi za sodobna otroška igrala, prilagojena gibalno oviranim otrokom, ter več brezplačnih možnosti za rekreacijo.
Ob tem poudarja, da razvoj občine ne sme biti omejen zgolj na Kidričevo. Med projekti, ki bi jih bilo treba premakniti naprej, posebej omenja kulturno dvorano v Cirkovcah, večjo vlogo pri odločanju pa bi namenil tudi vaškim odborom.
»Zelo pomembno je, da občani prepoznajo iskrenost namere po razvoju občine, ki ni omejen samo na eno naselje,« pravi.
Pri tem želi okrepiti tudi sodelovanje med občinskim vodstvom in predstavniki lokalnih skupnosti oziroma vaških odborov, ki bi morali po njegovem mnenju imeti pomembnejšo vlogo pri odločanju o razvoju posameznih naselij.
Preberite še:
Več podpore mladim družinam in rešitev za ogrevanje
Pomemben del njegovih načrtov predstavljajo mladi in mlade družine. Kot pojasnjuje, so že predlagali dodatno znižanje plačila vrtca za družine, ki stanovanjsko vprašanje rešujejo s kreditom.
Občina bi po njegovem mnenju morala zagotoviti tudi več komunalno opremljenih parcel in dostopnejših stanovanjskih možnosti. Šole in vrtci so, kot poudarja, osnova njegovih načrtov.
Med infrastrukturnimi izzivi posebej izpostavlja problematiko ogrevanja blokovskih naselij v Kidričevem: »Želim si dolgoročno zanesljivega, preglednega in cenovno vzdržnega sistema ogrevanja,« pravi.
Kot pojasnjuje, so že v preteklosti opozarjali na stroške ogrevanja, način obračunavanja in vzdrževanje sistema, zato meni, da je treba poiskati dolgoročno rešitev.
Pozornost bi namenil tudi urejanju cest, pločnikov, kanalizacije in javne razsvetljave ter odpravljanju pomanjkljivosti v šolski in vrtčevski infrastrukturi. Pomembni se mu zdijo še podpora kmetijstvu, skrb za okolje, dostopna pomoč starejšim in podpora društvom.
»Ne želim obljubljati, da bomo čez noč rešili vse«
Školnik pred volitvami poudarja predvsem potrebo po odgovornem ravnanju z občinskim denarjem in pridobivanju državnih ter evropskih sredstev za razvojne projekte.
»Ne želim obljubljati, da bomo čez noč rešili vse. Želim pa, da določimo, kaj je res pomembno, in potem pri tem vztrajamo,« pravi.
Prepričan je, da se uspešnost občine ne meri zgolj po velikih investicijah, temveč tudi po tem, ali imajo ljudje urejeno življenjsko okolje, ali lahko mladi ustvarijo družino in ali je ustrezno poskrbljeno za starejše.
Ob koncu pogovora je občane pozval še k udeležbi na lokalnih volitvah.
»Drage občanke in občani. Prosim udeležite se volitev. Izkoristite moč, ki nam jo omogoča naša demokracija.«
