Peter Pal je bivši dijak lendavske gimnazije, ki ga je že v mladosti zanimalo pesništvo in dramska igra. Pri sedemnajstih letih se je odločil, da bo se s tem ukvarjal tudi poklicno.
Prijavil se je na sprejmne izpite iz dramske igre, ki jih je tudi uspešno opravil in se vpisal na študij v Kaposvárju na Madžarskem.
Oder je kraj, kjer se počuti najbolj domače
Peter se je že v rani mladosti navdušil za umetnost, saj se je učil besedila mnogih pesmi, pozneje pa tudi različnih drugih besedil.
Z recitiranjem pesmi je nastopal na raznih kulturnih prireditvah. Od malih nog se je ukvarjal tudi z glasbo, saj se je učil igranja klavirja.
»Že v začetku gimnazijskih let sem čutil, da je oder kraj, kjer se počutim kot doma, vendar si tega do konca tretjega letnika nisem priznal,« nam zaupa Peter in dodaja: »Takrat pa sem se odločil, da se prijavim na sprejemni izpit, kljub mnenju nekaterih, da je uvrstitev na študij dramske igra na Madžarsko, skorajda nemogoča.«
V naslednjem letu, ko je bil maturant, se je ob pripravah na maturo v odmorih učil še monologov iz dram in se pripravljal na sprejemni izpit.
»Zvečer sem si na sprehodih ob reki Ledavi predstavljal, kako bom nekoč stal na kakšnem večjem odru in igral v predstavi,« se svojih začetkov spominja Peter.
Prvo leto študija je bila zanj nočna mora
Pravkar je zaključil šolanje na univerzi v Kaposvárju, ki je ena izmed dveh akademskih ustanov, kjer na Madžarskem poučujejo dramsko igro.
Med več kot stotimi prijavljenimi je bil sprejet na univerzo že v prvem poskusu, kar je bila zanj velika čast.
»Vesel sem bil, da sem kot dijak iz manjšega mesta, kot je Lendava, uspel v tujini in bil sprejet na univerzi,« razlaga Peter. »Kljub temu da sem imel zahteven izpit, sestavljen iz treh krogov in da sem se počutil rahlo izgubljen in negotov, me je gnala želja po uspehu,« dodaja.
Želeli si je postati igralec, kar je bila njegova dolgoletna želja, pa čeprav je to pomenilo, da bo morda moral prehoditi težjo pot do končnega cilja.
»Prvo leto na univerzi je bila nočna mora, saj sem se moral soočiti s svojimi tedanjimi pomanjkljivostmi in izpiliti nekatere napake. Včasih sem se počutil, kot da bi vse začel popolnoma od začetka,« se tistih časov spominja Lendavčan.
Hvaležen očetu, da ga je 'priganjal' k igranju klavirja
V drugem letniku študija je z razredom dobil priložnost nastopiti v Narodnem gledališču v Budimpešti, in sicer v produkciji The Tragedy of Man.
»Tedaj sem bil morda prvič zares hvaležen očetu, de me je v otroštvu skrbno 'priganjal', naj vadim klavir. Pianist gledališča je predal svojo vlogo, zato sem se za klavirske tipke usedel jaz. Tako sem ob igralski vlogi v isti predstavi dobil še vlogo pianista,« razlaga Peter.
Kmalu je imel priložnost nastopiti še v drugih predstavah Narodnega gledališča in gledališča Csiky Gergely v Kaposvárju, od četrtega letnika pa nastopa tudi v predstavah Budapest Operetta Theatre.
Trenutno sodeluje v različnih produkcijah, predvsem v Budimpešti.
»Imam tudi svojo monodramo, ki govori o pesniku revolucionarju. Jeseni pa se mi obeta nastop v zgodovinski drami,« doda.
Prejemnik številnih nagrad in priznanj
Že od malega je obiskoval recitacijska tekmovanja, predvsem na Madžarskem, kjer imata poezija in interpretacija prav posebno vlogo v umetnosti.
V osnovni šoli je bil, kot takrat najmlajši dobitnik nagrade literarnega tekmovanja Sándorja Szúnyogha, dvakrat pa je prejel nagrado Radnóti-diploma za najboljšega mladinskega recitatorja naroda.
»Na enem izmed največjih festivalov poezije sem prejel nagrado Kaleidoszkóp-díj, osvojil sem tudi prvo mesto na tekmovanju Nemzeti VERSeny v Budimpešti, medtem ko sem bil s pesmijo Lángok (Plameni) nagrajenec na radiu Petőfi Rádió, ki je eden od najpomembnejših glasbenih radijev na Madžarskem,« o svojih uspehih razlaga Peter.
Dodajmo še, da se je na državnem tekmovanju videospotov, njegov videospot k pesmi Csitítgató (Utiševanka), uvrstil med prvih pet v kategoriji posebnih vizualnih efektov.
Pesništvo je umetnost trenutka
Kot redni udeleženec pesniških in recitatorskih dogodkov je kmalu spoznal, da je pisanje pesmi eno izmed najiskrenejših in najintimnejših načinov izražanja sebe.
Zahteva tudi določeno mero odprtosti in ohranitve igrivosti, da si lahko predstavljamo karkoli.
»Pesmi ponavadi pišem tako, da najprej poiščem rdečo nit, kakšno osnovno temo, nato pa se prepustim vtisom in toku doganja ter pesem enostavno napišem,« razlaga Peter in nadaljuje: »Končane pesmi naknadno skorajda ne spreminjam, saj verjamem, da je pesništvo umetnost trenutka.«
Bralca želi ponesti v magični svet prav tistega trenuka, ko je pesem nastala.
Kdaj je pravi čas za pisanje pesmi?
Včasih najde navdih za pisanje pesmi v najbolj nepričakovanih trenutkih.
»Takrat le zagrabim kakšen list paprija ter pisalo in izlijem misli na papir. Gledališče me je naučilo, da ni potrebno čakati, da nas prevzame inspiracija. Ta pogosto pride medtem, ko smo aktivni,« pravi mladi talent.
Mladi umetnik še pripomni, da seveda pomaga, če smo do neke mere aktivni, če poslušamo okolico ali beremo kaj novega.
Tako lažje spoznavamo razne oblike, načine pisanja in umetniškega mišljenja nasploh.
To da imam dva materna jezika, dojemam kot privilegij in bogastvo
Večino pesmi piše v madžarskem jeziku, v slovenščini pa ponavadi le na željo prijateljev. Najde se tudi pesem v angleščini, ki je nastala ob kakšni posebni priložnosti.
»Da imam kar dva materna jezika - slovenščino in madžarščino, dojemam kot privilegij in izjemno bogastvo,« razlaga Peter in nadaljuje: »Mogoče bom kdaj v prihodnosti izdal tudi pesniško zbirko v slovenskem jeziku, ampak trenutno svoj pesniški svet gradim v madžarščini.«
Peter tudi pevec v glasbeni skupini
Član glasbene skupine si je želel postati že kot otrok. Pesmi je začel pisati pred nekaj leti, ki jih je najprej izvajal ob spremljavi klavirja.
»Nato so se mi pridružili izvrstni glasbeniki z izkušnjami v različnih glasbenih slogih. Z njimi so pesmi zares zaživele,« razlaga Peter in doda: »Nastala je skupina Peter's Pan, ki je šaljiva izpeljanka mojega imena, ki ga pogostokrat zamenjajo s pravljičnim junakom Petrom Panom.«
Njihova rdeča nit je predvsem zabavati ljudi in jim nuditi nekaj, kar jih navdaja z voljo do življenja, pa naj gre za veselo, ljubezensko ali žalostno pesem.
Stremijo k ustvarjanju dobrih videospotov, izvirnih besedil in raznolikih melodij.
»Osnovne verzije pesmi s klavirsko spremljavo in besedilom pišem sam. Končno obliko pa nato pesmi dobijo s sodelovanjem glasbenikov in glasbenega producenta,« pravi.
Gledališko in glasbeno življenje se trdno prepletata
Konec julija začenjajo miniturnejo sedmih koncertov na Madžarskem, v Sloveniji in v Romuniji, lani pa so nastopali tudi na Slovaškem.
Z njimi nastopa tudi njegova mlajša sestra.
»Lauro sem v skupino povabil zato, ker je najboljša violinistka, kar jih poznam. Dejstvo, da je moja sestra, pa je zame še posebno veselje,« razlaga mladi glasbenik, kako je sodelovati s sestro.
Gledališko in glasbeno življenje se v njegovem primeru trdno prepletata, druga drugo dopolnjuejeta in mu dajeta inspiracijo.
Z glasbeno skupino ustvarja nove pesmi, pripravljajo pa se tudi na izid prvega albuma in na koncerte, ki sledijo kmalu.
Lendava bo zame vedno imela posebno mesto v srcu
Lendava je kraj, kjer čuti, da je zares doma. Včasih se mu zdi, kot da pozna vsako hišo in vsako drevo v kraju ter vsak kamen na pločniku.
»Kamor koli pogledam, vidim prijatelje, s katerimi obujam pogovore izpred mnogih let. Otroci, ki so še pred kratkim obiskovali vrtec, zdaj končujejo srednjo šolo. Čas neusmiljeno teče,« se starih časov spominja Peter.
Lendava je zanj mesto, kjer se je veliko naučil o življenju in našel samega sebe. Mesto prijateljstva, ljubezni, upanja in objema družine.
»Zame je trenutno najpomembnejše zbiranje novih spoznanj in kreativno ustvarjanje na vseh področjih umetnosti. Želim, da bom s svojim delom, ko se bom ozrl v preteklost, ljudem narisal nasmeh na obraz in jih razvedril. Takrat bom vedel, da sem na pravi poti. Pa naj bo to na Madžarskem, v Sloveniji, Aziji ali Afriki,« zaključi Lendavčan.
Starejše novice
