Na Zavodu za gozdove Slovenije vsako leto pred božično-novoletnimi prazniki pripravijo priporočila glede okrasnih drevesc iz gozdov.
Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in prodajo označeno z nalepko svetlo modre barve, na kateri je letnica 2019.
Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji.
Poraba domačih okrasnih drevesc pada. V letu 2000 so na Zavodu za gozdove izdali približno 58.000 nalepk, v letu 2005 38.000, v letu 2010 30.000 in v letu 2015 le še 27.000. Največ okrasnih gozdnih dreves na trg prihaja s kočevskega območja.
Lastniki gozdov lahko brezplačno posekajo le do 25 dreves
Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk, do 25, dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija.
Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc.
Je vaša smrečica rasla pod daljnovodom?
Za okrasna praznična drevesa najpogosteje pridobivajo drevesa smreke, redkeje jelke in bora. Smrečice za okras večinoma pridobivajo iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah.
»V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu so veliko prispevale vremenske ujme in prenamnožitve škodljivcev, ki so v preteklih letih poškodovale gozdove v večjem delu Slovenije. Gozdarji usmerjamo razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah,« so povedali na Zavodu za gozdove Slovenije.
Strokovnjaki priporočajo nakup slovenskih dreves
Na trgu je velika ponudba okrasnih drevesc negozdnih drevesnih vrst, na primer kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske skupnosti.
Skupaj z okrasnimi drevesi jelke se v Slovenijo lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po sedaj znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah Severne Evrope in v Veliki Britaniji.
Zato v Zavodu za gozdove Slovenije spodbujajo nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče.
Starejše novice
