Prvega januarja bomo po štirih letih znova vstopili v prestopno leto.
Prestopna leta so že pred začetkom našega štetja uvedli zato, da ne prihaja do zamikanja letnih časov.
Običajno leto namreč traja 365 dni in slabih šest ur, zaradi česar je vsako četrto leto v gregorijanskem koledarju daljše za en dan, 29. februar.
Če ne bi uvedli prestopnih let, bi se zaradi teh dodatnih šestih ur letni časi počasi začeli zamikati.
Za slabo četrtino dneva daljše leto je tako treba vsake štiri leta popraviti.
A če bi se držali tega pravila, bi bilo prestopnih let preveč, zato velja pravilo, da leta, ki so deljiva s štiri in 100, niso pa deljiva s 400, niso prestopna.
Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo prestopnih let?
Kljub vsem popravkom pa dolgoročnega koledarja in planetarnega gibanja ni mogoče popolnoma uravnovesiti, saj običajno leto traja slabih 12 minut manj od 365 dni in šestih ur.
Če prestopnih let ne bi bilo pa bi se naš koledar v stoletju zamaknil kar za 24 dni.
Prestopna leta je uvedel Julij Cezar, ki je koledar prenovil, ko je ob pomoči rimskih znanstvenikov ugotovil, da prihaja do zamikanja letnih časov.
Takrat se je leto končalo februarja, zato so v prestopnem letu zadnjemu mesecu dodali še en dan.
Prvo prestopno leto naj bi bilo leta 46 pred našim štetjem.
Gregorijanski koledar, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor Trinajsti in ga uporabljamo še danes, pa je izpopolnil julijanski koledar in vzpostavil sedanji sistem prestopnega leta, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.
S prestopnimi leti povezane zanimive tradicije
Prestopnih let pa nimajo povsod urejenih enako kot v državah, kjer uporabljamo Gregorijanski koledar.
V perzijskem sončnem koledarju v koledar vsakih 33 let dodajo osem prestopnih dni. V Indiji in Bangladešu, kjer uporabljajo edinstvena koledarja pa se gregorijanskemu koledarju prilagajajo tako, da je prestopni dan vedno v bližini 29. februarja.
Leta, ki imajo 366 dni, so v različnih delih sveta tudi predmet številnih ljudskih verovanj.
Na Irskem in v Veliki Britaniji je tradicija, da lahko ženske poroko predlagajo le v prestopnih letih, ponekod na britanskem otočju pa so ženske 29. februarja moške lahko celo zasnubile. Ta tradicija je po podatkih Wikipedije uveljavljena tudi na Finskem, kjer mora moški, če na prestopni dan zavrne snubitev, ženski kupiti blago za krilo. V Grčiji poroka v prestopnem letu velja za nesrečno, eden od petih zaročenih parov v Grčiji naj bi se poroki v prestopnem letu zato izogibal.
Starejše novice
