Evtanazija, pomoč pri samomoru: Kaj pravi zdravniška zbornica?

Izbrani predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije in pravni strokovnjaki so danes podali svoje mnenje o vprašanju pomoči pri končanju življenja bolne osebe v Sloveniji.

»Že skozi zgodovino so se pojavljale takšne odločitve in različna pojmovanja, ki so bila povezana s končevanjem življenja. V prejšnjem stoletju je bilo vse tisto, povezano z evgeniko,« je prva spregovorila predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović in dodala, da so tovrstni dogodki imeli družbeno soglasje, pri tem pa so sodelovali tudi zdravniki. 

»Če to pogledamo danes z današnjega stališča, smatramo, da je šlo za kriminalna dejanja,« je nadaljevala.

Kadar govorimo o pomoči pri samomoru in evtanaziji, se nanašamo na dva možna postopka, ki končata življenje. Moč za končno odločanje je sicer v rokah parlamenta, vendar so želeli tudi zdravniki izraziti svoje mnenje.

»To ni zdravniška odločitev sama po sebi. Se pa zdravniki pri svojem delu skoraj vsak dan srečujemo s trpljenjem in umiranjem ljudi, zato imamo na tem področju neko široko vedenje in vpogled v življenje ter smo se zato dolžni med seboj o teh postopkih pogovarjati in sprejemati stališča. Obenem smo dolžni ta razmišljanja posredovati družbi, da bo informirana, če se bo za te korake odločala,« je dejala Beović.

Katere države priznavajo pomoč pri končanju življenja?

Države po svetu imajo na področju evtanazije in pomoči pri samomoru različna stališča in zakonodajo. 

Države se lahko odločijo, da bodo sprejele pomoč pri samomoru ali evtanazijo ali pa obe možnosti. Pri evtanaziji bolniku, ki želi umreti, smrt pomaga uresničiti nekdo drug, pri pomoči pri samomoru pa je bolniku dana možnost, da svoje življenje konča sam.

Države, ki dovolijo usmrtitev na zahtevo, torej evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru, so: Avstrija, Italija, Belgija, Nemčija, Luksemburg, Španija, Švica, Kanada, Nova Zelandija, Avstralija, Nizozemska, Kolumbija, Oregon, Washington, Vermont, Kalifornija, Kolorado, Havaji, New Jersey, Maine, Montana in New Mexico.

»V Sloveniji sta pomoč pri samomoru in evtanazija kaznivi dejanji,« je bil pravnik Peter Golob jasen v svojem pogledu.

Kakšni so pogoji?

Golob je predstavil tudi pogoje, ki jih mora pacient izpolnjevati, da bi se mu zahtevo po končanju življenja odobrilo:

• Pacient doživlja neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja zanj sprejemljiva možnost lajšanja tega trpljenja.
• Pacient je v stanju terminalne bolezni.
• Pacient ima bolezenskego stanje ali invalidnosti, pri kateri po medicinski presoji nadaljnja zdravstvena obravnava ne more spremeniti neugodnega stanja. 
• Pacient ima nepovratno zmanjševanja telesne ali duševne zmogljivosti. 
• Pacient ima drugo stanje, ki ga je mogoče objektivno presojati.

Vprašanje dostojanstva in svetosti življenja

Svoj pogled je predstavil tudi pravnik Urban Vrtačnik, ki je spregovoril o pravici do dostojanstva: »V okviru vseh vprašanj, povezanih z začetkom in koncem življenja, se srečujem s precej različnimi pojmi, recimo z vrednostjo življenja, dostojanstvom, zmožnostjo odločanja o samem sebi.«

V okviru teh pojmov iščejo odgovore na vprašanja, relevantne tudi za obravnavano temo. 

»Vprašanje trpljenja oziroma dostojanstva ob koncu življenja je močno zaznamovala zmožnost odločanja o samem sebi. Gre za koncept avtonomije, ki je  pri vseh vprašanjih, povezanih z zdravstvenimi postopki, zelo pomemben,« je dejal Vrtačnik.

Po njegovem mnenju trenutni razpravi o uveljavitvi tovrstne prakse pri nas manjka resna primerjalno-pravna analiza in širša strokovna debata o temeljnih družbenih in pravnih pojmih ter nadalje o posameznih rešitvah. 

»Nakazuje se, da bo avtonomijo o odločanju ob koncu življenja potrebno spoštovati.« Na kakšen način oziroma v okviru katerih pogojev, pa je del širše družbene in strokovne debate, kjer je nujna vključitev več različnih strok, od zdravstvene stroke do družbenih strok sociologije, filozofije in prava, meni Vrtačnik.