Jutri bo iz naših krajev mogoče opazovati delni Lunin mrk. V Mariboru bodo opazovanje začeli že ob 4.15, obiskovalcem pa bodo na voljo tudi teleskopi in strokovna razlaga.
Ljubitelje astronomskih pojavov jutri, v petek, čaka zgodnje vstajanje. V jutranjih urah bomo namreč tudi iz naših krajev lahko spremljali delni Lunin mrk.
Astronomsko društvo Orion bo v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru v primeru jasnega vremena pripravilo tudi javno opazovanje v Mariboru.
Zakaj sploh nastane Lunin mrk?
Kot pojasnjuje Igor Žiberna, predsednik Astronomskega društva Orion, Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde točno med Soncem in Luno, Luna pa posledično vstopi v Zemljino senco.
To se lahko zgodi v času ščipa oziroma polne lune. Vendar Luninega mrka ne vidimo ob vsaki polni luni.
Ravnina Lunine orbite okoli Zemlje je namreč za okoli pet stopinj nagnjena glede na ravnino Zemljine orbite okoli Sonca oziroma ekliptično ravnino.
Za nastanek Luninega mrka mora biti zato izpolnjen še drugi pogoj: Luna mora v času polne lune biti zelo blizu oziroma natančno na ekliptični ravnini. Prav temu bomo priča 28. avgusta.
Mrki nastopajo v parih
Sončevi in Lunini mrki praviloma nastopajo v parih - približno dva tedna pred Sončevim mrkom ali po njem se pojavi še Lunin mrk.
Kot je zapisal Žiberna, bomo imeli letos srečo, saj bomo iz naših krajev lahko opazovali tudi delni Lunin mrk, ki sledi Sončevemu mrku 12. avgusta 2026.
Tokratni delni Lunin mrk bo imel magnitudo 0,93, opazovali pa ga bomo v času, ko bo polna luna že zahajala.
Kdaj bo mrk viden?
Polsenčna faza se bo začela že ob 3.21, vendar Žiberna opozarja, da je s prostimi očmi ne zaznavamo. Za opazovalce bo zato najpomembnejši začetek vstopa Lune v Zemljino senco oziroma začetek delnega Luninega mrka.
Pri nas bomo videli le prvo polovico
Slovenija se bo nahajala na vzhodnem robu območja vidnosti delnega Luninega mrka, zato bomo lahko spremljali le njegovo prvo polovico.
Ob sredini mrka, okoli 6.12, bo približno 93 odstotkov Luninega premera v Zemljini senci. Takrat bo Luna le še 0,5 stopinje nad matematičnim obzorjem, za realnim obzorjem pa bo zaradi reliefa in drugih ovir lahko zašla že prej.
Azimut Luninega zahodišča na matematičnem obzorju bo 256 stopinj.
Žiberna zato svetuje, da tisti, ki želijo mrk spremljati čim dlje, izberejo lokacijo s čim manj ovirami na jugozahodnem delu neba.
V Mariboru javno opazovanje že ob 4.15
Astronomsko društvo Orion bo v sodelovanju s Študentskimi domovi Univerze v Mariboru v primeru jasnega vremena organiziralo javno opazovanje.
Potekalo bo na pločniku oziroma platoju zahodno od Doma podiplomcev in gostujočih profesorjev na Koroški cesti 158 v Mariboru.
Opazovanje se bo začelo ob 4.15 po srednjeevropskem poletnem času, torej približno 18 minut pred začetkom delnega mrka, in bo trajalo do predvidoma 6.17, ko bo Luna že zašla.
Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga, obiskovalci pa bodo lahko mrk s pomočjo društvenih teleskopov fotografirali tudi s pametnimi telefoni.
Kje bo mrk najbolje viden?
Celoten pojav bo najlepše viden precej dlje od Slovenije.
Po podatkih, ki jih je predstavil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna, bodo lahko vse faze mrka spremljali v Južni Ameriki, vzhodnem delu Severne Amerike, večjem delu Atlantskega oceana in jugovzhodnem delu Tihega oceana.
Pri nas bo torej za opazovanje ključno predvsem obdobje od 4.33 do zahoda Lune, ob jasnem vremenu in čim bolj odprtem pogledu proti jugozahodnemu obzorju.
