V Državnem zboru so včeraj v prvem branju obravnavali predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, s katero v poslanski skupini SDS predlagajo ponovno uvedbo naborniškega sistema.

Predlog novele o ponovnem naborništvu so poslanke in poslanci SDS vložili januarja, še pred odstopom premierja Marjana Šarca. S predlogom želijo poslanci ponovno uvesti šestmesečno služenje vojaškega roka, v primeru ugovora vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe. 

Naborništvo smo leta 2002 ocenili kot slabo

Po mnenju o ponovni uvedbi naborniškega sistema smo povprašali Alojza Šteinerja, nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske.

Šteiner meni, da se moramo ob spremembi novele zakona o vojaški dolžnosti vprašati, ali je ta dobro domišljen. »Ali je predlog v celostnem kontekstu in ali je pot, ki je v predlogu spremembe, prava,« se sprašuje Alojz Šteiner.

Pravi, da se s tem predlogom vračamo na staro rešitev, ki smo jo leta 2002 ocenili kot slabo. »Takrat smo takšno rešitev opustili na podlagi strokovne presoje, kvalitetnih strokovnih in akademskih razlogov ter na podlagi ustreznih mednarodnih priporočil. Naborništvo smo opustili tudi zaradi tega, ker ni bilo več mogoče zagotoviti temeljnega principa, ki velja za obvezno vojaško službo, kar je, da velja za vse, in da celotna populacija, na katero se nanaša, opravlja to obvezo,« pravi Šteiner.

Največja grožnja Sloveniji je nezadostno financiranje vojske

Vprašanje ni, ali Slovenija potrebuje ponovno uvedbo naborništva, ampak ali lahko zagotovi ustrezno javno podporo in mehanizme, da se bo takšen pristop izšel, meni Šteiner. »Če ljudje predloga ne bodo podpirali, bo prišlo do tega, kar se je že dogajalo med letoma 1999 in 2002, ko se je velik del populacije izognil na ta način, da so ljudje pridobili zdravniška spričevala, s katerimi niso rabili služiti vojaškega roka«.

Šteinerja smo povprašali tudi o tem, katere so grožnje, ki bi jih naj s ponovno uvedbo naborništva odvračali. Gre namreč za enega izmed razlogov, ki jih navaja Žan Mahnič, poslanec SDS, zraven krepitve domoljubja in zagotovitve dovolj velike vojaške rezerve. 

»Največja grožnja Slovenski vojski je, da ni zadostno financirana in da ne znajo pridobiti zadosti kadra preko trga delovne sile ali pa tistih kadrov, ki bi morali iti v rezervo. To, da ima država nezadostno pripravljeno vojsko, je njena največja grožnja. Kar se je pokazalo leta 2015 ob migrantski krizi in lahko se pojavi še ob kakšnem drugem primeru,« še dodaja Alojz Šteiner. 

»Meni se tole zdi totalno s***je,« pravi 17-letni Jan.

O tem, kaj menijo o ponovnem služenju vojaškega roka, smo povprašali tiste, ki se jih to najbolj tiče, slovenske najstnike.

»Meni se tole zdi totalno s***je. Septembra bom dopolnil 18 let in bom ravno začel četrti letnik. Če se naborništvo uvede, bom potem zamudil skoraj cel letnik in verjetno ne bom mogel narediti mature oziroma bom mogel ponavljati. Tudi iz vidika države se mi zdi zapravljanje denarja.« Jan, 17 let, Kranj.

»Nasprotujem iz večih razlogov. Na enem koncu je dejstvo, da je to izredno nazadovanje na manj razvit sistem, kjer omejimo mlade in njihovo izbiro. Hkrati se mi ne zdi pravilno, da lahko o taki stvari odloča starejši državni zbor, saj je povprečna starost v politiki preprosto toliko višja od 19, da je težko reči, da je pravično, če oni določijo zakon, ki vpliva samo na mlade. Hkrati se mi zdi ogabno, da se takšna stvar sploh omenja v današnji razviti družbi.« Lan, 18 let, Maribor.

»Osebno mi ni všeč ideja, da bi leto svojega življenja vrgel vstran. V tem času se bi lahko zaposlil, šolal in tako dalje. Prav tako obožujem idejo svobodne volje, in če nam to vzamejo, kaj je naslednje? Ukinitev svobode govora?« Primož, 17 let, Maribor.

»Sem absolutno proti, saj nismo več v socializmu. Čas je šel naprej in ne razumem tega, da se v 2020 ljudi sili v nekaj, do česar jim absolutno ni, in kakšno korist bo imela država od tega? Sem tudi mnenja, da bi se o obveznem naborništvu moral narediti referendum, na katerem bi imeli volilno pravico izključno ljudje med 16. in 25. letom starosti. Če pa zakon bo sprejet, pa grem rade volje protestirat.« Tim, 23 let, Maribor.

Odklonilno stališče poslanskih skupin

Predstavniki večine poslanskih skupin so na seji izrazili odklonilno stališče glede vloženega predloga o ponovni uvedbi naborništva. Da je predlog novele zakona o vojaški dolžnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, so poleg predlagateljev ocenili le v DeSUS in SNS.

Te tri poslanske skupine, ki so napovedale podporo predlogu, skupaj štejejo 34 poslancev. Ker za ustreznost predloga novele v prvem branju zadošča navadna večina, gre za večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, bo morebitna potrditev odvisna tudi od prisotnosti poslancev in od tega, ali bodo o njem sploh glasovali.

V opozicijski Levici v primeru potrditve predloga ne izključujejo niti referenduma.

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Zlatko Trebovšek (nepreverjen)

Tole z naborništvom je kar v redu stvar ,tako bo redna vojska dobila malo konkurence,toda ne zdi se mi vredu da zaradi tega prekineš študij,prvo študij ali poklic potem pa vojska,takšen bi moral biti vrstni red in da se služenje vojske šteje v delovno dobo.

Proti vojski (nepreverjen)

proti vojakom ... ker so vedno zlocinci

In reply to by Zlatko Trebovšek (nepreverjen)

Njet (nepreverjen)

Ti "zločinci" varujejo tvojo rit, pomagajo pri poplavah, požarih, potresih, itd..

In reply to by Proti vojski (nepreverjen)

Starejše novice