Lanskega novembra so morala podjetja začeti v praksi uporabljati spremembe, ki jih je prinesel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. In kako upoštevanje tega izgleda štiri mesece kasneje?
Konec novembra so morali podjetniki in obrtniki začeti z upoštevanjem zakona, ki določa evidentiranje dela. Ta je zaradi nekaterih nepravilnosti v preteklosti, delodajalcem naložil odgovornost evidentiranja dela zaposlenih.
Kar se morda lepo sliši na papirju, zagotovo ni vedno pozitiven odraz v realnosti.
»V podjetju se do sedaj nismo kaj pretirano ukvarjali z evidentiranjem delovnega časa, to smo imeli urejeno elektronsko že več kot 15 let. Vendar trenuten zakon določa, da mora biti malica evidentirana točno pol ure, čeprav ljudje imajo odmor pol ure vendar štemplajo malico nekoliko drugače torej iz evidence samih ur ni razvidno, da dejansko prihaja do tega odmora, se pravi pol ure.
Zdaj po tem zakonu bi morali praktično ljudi prisliti, da to delajo bolj precizno, bolj detajlno in zato upam, da bo na tem mestu prišlo do sprememb,« je za Mariborinfo dejal predsednik Območno obrtne - podjetniške zbornice Maribor in direktor podjetja Orodjarstvo Gorjak Marko Gorjak.
In kako se s tem spopadajo v tujini?
Po besedah Gorjaka se tisti, s katerimi sodeluje njihovo podjetje v tujini, s podobnimi zakoni ne srečujejo.
»S podjetji, s katerimi imamo kontakt iz tujine, se praktično s tem problemom ne ukvarjajo kaj preveč, vem, da neke evidence vodijo elektronsko, vendar te niso tako regirozne kot pri nas in temu praktično ne posvečajo nobene pozornosti,« je dodal Gorjak.
Največ težav imajo tisti, ki delajo na terenu
Največje težave imajo predvsem obrtniki in podjetniki, ki delajo na terenu, tudi tisti, ki delajo v IT podjetjih, kjer je delo tako porazdeljeno, da ga je praktično nemogoče evidentirati.
In čeprav je te dni sindikat predstavil svoja stališča, v katerih so poudarili, da se počutijo v podrejenem položaju, se Gorjak s tem nikakor ne more strinjati.
»Zato ker po mojem mnenju oziroma mnenju Obrtno podjetniške zbornice Slovenija, mora priti do nekega sožitja delodajalca in delavca, se pravi do nekega medsebojnega zaupanja in strinjam se, da je potrebno evidence narediti obvezne samo za kršitelje, ne pa za vse, zato ker tako kot je lahko v prekršku delodajalec, ima pa po drugi strani delodajalec zelo malo možnosti za preglede dejanskih točnosti evidenc za ljudi, ki delajo na terenu,« je še razložil Gorjak.
Evidence obvezne samo za kršitelje
Da bi težavo rešili, bi morala država slediti predlogu Obrtno podjetniške zbornice Slovenija, ki pravi, da naj bodo evidence obvezne samo za kršitelje.
»Za ostale pa to ne bi bilo obvezno. Na tak način bi dejansko delodajalca razbremenili in mogoče povrnili tudi neko zaupanje.
Želimo si fleksibilnost delavcev, sploh pri delih, kjer se zaradi narave dela praktično s to težavo ne morejo niti spopati, ker je tako razbiti urnik, da so te evidence praktično nemogoče voditi. Mislim, da so tukaj res nujne spremembe,« je še poudaril Gorjak.
