Ekipa ljubljanskega tedna mode dokazuje, da je kljub številnim omejitvam in ukrepom vseeno možno izpeljati modni dogodek leta na visoki ravni. Priznavajo pa, da ni enostavno.
Za varnost obiskovalcev ljubljanskega tedna mode je poskrbljeno z upoštevanjem vseh trenutno veljavnih ukrepov.
Nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost v zaoderju. Pogovarjali smo se z Mašo Žorž, umetnico ličenja. Vizažistke so zaščitene z masko, modeli pa seveda v času ličenja ne morejo biti, zato med ličenjem med seboj ne govorijo. Masko si večkrat zamenjajo, saj pri delu ne morejo ohranjati razdalje dveh metrov. Kot pravi, je nošenje maske pri delu ne moti: »Včasih je po dolgotrajnem delu vseeno malo moteče, zato si vzamem odmor za vdih in izdih brez maske na primerni razdalji.«
Poleg tega je potrebno stalno razkuževanje rok, čopičev in embalaže ličil, še pove sogovornica: »Takega načina dela sem se navadila, saj morajo biti vsa ličila in čopiči razkuženi v vsakem primeru, tudi ko virus še ni bil prisoten. Ob vsaki menjavi modela se čopiče dobro očisti, drugače se lahko bakterije prenašajo z ene kože na drugo. Roke moraš imeti vedno čiste, saj pred ličenjem modelu narediš tudi nego obraza in te ne delamo s čopiči.«
Kako pa je z modnimi oblačili?
Celotna ekipa v zaodrju se ob prihodu pošteno dezinficira in pred začetkom dela nadene maske oziroma vizirje, pojasni izvršna producentka ljubljanskega tedna mode Melinda Rebrek. Obleke so bile na pomerjanju teden dni pred samim začetkom tedna mode in so razdeljene za vsako manekenko posebej. Preden jih nadenejo, jih prelikajo s parnim likalnikom, na vsaki pa je ime modela, ki jo nosi, pove sogovornica: »Revije so krajše, saj ni preoblačenja med samo revijo, kot je običajno praksa. Tudi sicer imamo veliko večje zaodrje in manj modelov kot po navadi, saj smo morali zaradi varnosti omejiti število osebja. Zaodrje se redno zrači in čisti. Ni enostavno, a se vsi zavedamo, da je varnost pri takšnem projektu izredno pomembna.«
