Neurja so močno prizadela tudi občino Vojnik, ogromno težav predstavljajo plazovi, ki jim ni videti konca.
Letošnja neurja niso prizanesla niti občini Vojnik. Ta naj bi bila po mnenju tamkajšnjega župana Branka Petre ena od najbolj ogroženih oziroma prizadetih občin.
Poškodovanih je več kot 250 objektov, velika škoda je nastala na cestni infrastrukturi, ogromno težav predstavljajo plazovi, ki jim ni videti konca. So pa tudi tukaj nevihte pustile ogromno škodo na kmetijskih površinah.
Kmetom v občini Vojnik neurja niso uničila samo kmetijskih površin
Kmetovalcu Urošu Goričanu je uničilo tako nove kot starejše strojne lope, ki so padle po večini strojev, s tem pa poškodovale tudi te.
Odkrilo jim je kozolce, ogromno škode pa pustilo tudi na kmetijskih površinah.
»Mi obdelujemo okrog 80 hektarjev, ocenjujem, da tam nekje med 30 in 40 hektarjih je doživelo 100-odstotno uničenje, upamo, da ne bo več česa proti Celju,« je dejal Goričan.
Neurja v celoti uničila koruzo
Franc Landeker, kmetovalec, je dejal, da je koruzno silažo, ki je praktično glavna panoga za prehrano govejih pitancev uničilo.
Posledice neurij so danes kmetovalci pokazali tudi državnemu sekretarju na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dariju Krajčiču, ki si je škodo ogledal že dan po neurju.
Z informacijami, ki so jih takrat pridobili na terenu, so takoj odšli v Ljubljano in takoj začeli pripravljati spremembo zakonodaje.
Za popolnoma uničene pridelke izplačilo že letos
»Zakonodaja gre v smeri, da bodo lahko kmetje dobili odškodnino od države tudi za tiste škode, ki se dajo zavarovati,« je povedal Krajčič.
Za popolnoma uničene pridelke ministrstvo obljublja izplačilo že letos. Manjše škode se bodo ocenjevale po običajnih postopkih, ki so nekoliko bolj dolgotrajni.
Sekretar medtem ponovno opozarja, da je to samo en način, kako lahko pomagajo, izjemno pomembna so zavarovanja. Za katera pa v Sloveniji ugotavljajo, da imajo z njimi vse preveč težav. Določene kulture, zlasti poljščine, so izjemno slabo zavarovane.
»Tu pa ugotavljamo preveč težav v Sloveniji, da pač so določene kulture slabo zavarovane, zlasti poljščine,« je dodal Krajčič.
Marsikdo brez pomoči ne bo zmogel
Ob tem pa kmetje poudarjajo, da si marsikdo zavarovanja zaradi visokih cen, kljub državni subvenciji, ne more privoščiti. Prav tako se zavedajo, da marsikdo brez državne pomoči ne bo zmogel.
»Težka, bolj težka ja, težka, ker koruza je, kar strošek ne,« je povedal Landeker.
So pa izjemno hvaležni za vso pomoč dobrih ljudi, ki so jo do zdaj prejeli
»Predvsem gasilcem, ki so od prvega dneva od jutra do večera pomagali tako meni kot predvsem določenim sosedom, ki jim je pa razkrilo in hiše in hleve in podobno, kjer je bila res nuja,« je dodal Goričan.
Tako ima številčna živina zaradi pomoči gasilcev in drugih, ki so pomagali, vsaj streho nad glavo.
