Ob tem se je število pacientov, ki nedopustno dolgo čakajo na izbrane terapevtsko-diagnostične storitve, zmanjšalo za 0,6 odstotka, kaže poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podoben trend je inštitut beležil tudi v predhodnem poročilu.
Skupno število čakajočih na prve preglede se je medtem 1. julija v primerjavi s preteklim mesecem povečalo za 0,9 odstotka, skupno število čakajočih na nabor izbranih 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev pa se je zmanjšalo za 1,5 odstotka, kaže poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Podobne trende je Nacionalni inštitut za javno zdravje beležil tudi v predhodnem poročilu o čakalnih vrstah.
Čakalne dobe za prve preglede šest dni daljše kot prejšnji mesec
Podatki zadnjega poročila kažejo še, da so 1. julija čakajoči, ki so že bili vpisani na seznam na izbrani nabor prvih pregledov, v povprečju čakali devet dni več kot na prvi dan preteklega meseca, na izbrani nabor 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev pa so že vpisani na seznamih v primerjavi s prvim dnem preteklega meseca čakali pet dni več.
Čakalne dobe za prve proste termine na prve preglede so bile 1. julija v povprečju za šest dni daljše kot na prvi dan preteklega meseca, na terapevtsko-diagnostične storitve pa so pacienti na prvi termin v povprečju čakali štiri dni več kot na isti dan preteklega meseca.
Pri čakajočih nad dopustno čakalno dobo niso upoštevani tisti, ki nad dopustno dolgo čakalno dobo čakajo zaradi lastne želje (prestavitev termina ali želja po določenem zdravniku), zaradi medicinske indikacije za uvrstitev na točno določen termin in tisti, ki za določeno storitev čakajo na kontrolni pregled, so v poročilu pojasnili v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
