Sezono je sklenili z zmago na Atletskem pokalu Slovenije, ko se je v Šiški močno približal osebnemu rekordu, po kratkem oddihu na hrvaški obali pa je vtise po uspešnem letu strnil za Sobotainfo.
Nino Celec že nekaj let velja za najboljšega prekmurskega atleta, ki pa uspešno zastopa barve kluba iz Slovenske Bistrice. Državni prvak v skoku v daljino je zadovoljen s sezono, v kateri je storil nov korak naprej.
Bralcem Sobotainfo je v daljšem pogovoru razkril, da je sezona prinesla precej novosti. Vesel je, da se je izognil poškodbam, ki so ga ovirale v prejšnjih letih, veliko spremembo pa je predstavljala tudi menjava tehnike skoka:
»Glede na to, da sem letos menjal tehniko - iz viseče sem šel v koračno - je bila sezona skoraj odlična, saj sem bil konstanten tako pozimi kot poleti. Pri spremembi tehnike včasih traja, da se navadiš.
Konstantnost mojih skokov potrjuje, da sem se s trenerjem Boštjanom Fridrihom odločil pravilno, da sem zamenjal tehniko. To je dobro popotnica za naprej, saj mi tehnika ustreza in lahko na tem gradim.
Po menjavi tehnike sicer ni moč takoj pričakovati najboljših rezultatov, to sezono pa smo vzeli kot osnovo, na kateri bomo gradili.«
Koračna tehnika s svojimi posebnostmi
»Za uporabo koračne tehnike je potrebo skočiti vsaj 7,5 metra, pri krajši dolžini praktično nimaš časa, da bi jo izvedel v celoti. Potrebno je doseči zadostno višino in hitrost. Pri koračni tehniki lahko v skok prenesem veliko več hitrosti, sam pa veljam za skakalca, ki skače na moč in hitrost.
Seveda je potrebno biti tehnično dovolj dobro podkovan, da lahko to izpelješ. V skoku opravim dve kompletni zamenjavi koraka, je pa potrebno paziti še na doskok, da ne izgubim veliko centimetrov, zato je tehnika dokaj zapletena,« razloži osnovne zakonitosti koračne tehnike.
Le-ta se je v zadnjem obdobju precej razširila med skakalci v daljino, saj tudi Nino meni, da je v skoku v daljino prisotnih vse več tekmovalcev, ki skačejo na hitrost in ne predvsem z močnim odrivom, ki je močan adut skakalcev z visečo tehniko.
Dolžina je pogojena s hitrostjo teka, seveda pa je potrebno pravilno izpeljati tudi sam skok. Le-ta mu je v letošnji sezoni - vsaj glede na dolžino - najbolje uspel 24. julija, ko je v madžarski Tatabanyji postavil novi osebni rekord.
Dobro leto star najboljši osebni dosežek je popravil za centimeter, še bolj kot rekorda pa je bil vesel, da je skozi celotno sezono dosegal skoke s podobno daljavo, kar je potrdilo vpeljane novosti:
»S trenerjem sva se pogovarjala, da sem na 12 ali 13 zaporednih tekmah dosegal razpon dolžine med 740 in 762 centimetri, kar pomeni, da sem bil konstanten. Čeprav sem osebni rekord izboljšal zgolj za centimeter, je sezona potrdila uporabo novosti in lahko na tem področju delamo še v prihodnosti.«
Zaveda se rezerv
»Potrebno je popraviti še podrobnosti, hitrost na deski in prenos hitrosti v skok, morda sem nekaj centimetrov izpuščal tudi pri doskoku, saj je potrebno noge pri koračni tehniki spraviti pred sebe.
Rezerve so tudi pri prestopih, je pa v atletiki tako, da je potrebno biti ob pravem času na pravem mestu. Ob dobrem počutju na skok vpliva še veliko dejavnikov, na katere ni moč vplivati, od vetra in temperature.
Lahko se zgodi, da z enim skokom popravimo celotno sezono, lahko pa imamo veliko dobrih skokov, ni pa pike na i. To še čakam,« odgovarja na vprašanje, na katerih področjih skoka še lahko napreduje.
Dodal je, da mu koračna tehnika ustreza, bo pa potrebno popraviti še podrobnosti, tudi prihod na desko. Koti morajo biti pravilni, da ne bo izgubljal hitrosti in jo bo karseda največ prenesel v skok.
Osebni rekord je dobra spodbuda za prihodnost, pa čeprav pravi, da je pri sebi že v letošnji sezoni čutil, da bi lahko skočil še dlje, tudi 770 centimetrov ali več. Prav zato obžaluje precej minimalnih prestopov pri odrivu.
Naslednji cilj je torej znan, doseči dolžino 770 centimetrov. Kdaj pa bi lahko dosegel mejo osmih metrov, ki velja za nekakšno prelomnico v karieri najboljših skakalcev v daljino?
»Ne bi rad napovedoval v časovnem smislu, lahko pa povem, da sem dve ali tri leta nazaj mislil, da je dolžina osmih metrov nedosegljiva in lahko to skoči samo nekaj atletov. Zdaj vidim, da se da skočiti, 40 centimetrov, ki mi še manjkajo, vizualno ni veliko.
Menim, da je ta dolžina dosegljiva, ne želim pa si ustvarjati pritiska. Zavedam se rezerv, verjamem v svoje kvalitete in v to, da lahko skočim tudi osem metrov. Vprašanje časa pa je, kdaj bo to.«
Napredovati želi postopoma
»Skok v daljino z razlogom spada med tehnične discipline, veliko je podrobnosti. Poznam veliko skakalcev, ki so že v mlajših letih skočili osem metrov, potem pa je trajalo tri ali štiri sezone, da so se vrnili na to dolžino.
Zdi se mi, da je lažje, če grem stopnico po stopnico in nadgrajujem rezultat. Težje je, če ti enkrat uspe izvrstna dolžina, opraviš optimalen skok, pri katerem vizualno ni mogoče nič popraviti, potem pa ta rezultat loviš sezono ali dve.
Leta 2017 sem skočil 751 centimetrov, nato pa sem imel precej težav s poškodbami. Trajalo je štiri leta, da sem izboljšal osebni rekord. V tistih štirih letih sem se veliko naučil o sebi, da moram poslušati svoje telo.
V preteklosti sem šel večkrat preko meje, zdaj pa vem, kdaj odnehati in stopiti korak nazaj, da lahko potem spet storim dva naprej,« poudarja 25-letnik, ki prihaja od Grada na Goričkem.
Od Prekmurja se je, vsaj kar se tiče atletike, poslovil že v mladinski konkurenci in v Slovenski Bistrici združil moči s trenerjem Boštjanom Fridrihom, ki je leta 2000 nastopil na olimpijskih igrah v Sydneyju.
Športnik, ki tudi po zaključku študija ostaja v Mariboru, je po težavah s poškodbami več pozornosti namenil tudi fizioterapijam in pravilnemu okrevanju, rezultati tega pa so vidni tudi v dolžini. Najboljšemu dosežku iz leta 2020 je letos dodal kar 36 centimetrov.
Doma vse več konkurence
Naprej ga silijo tudi konkurenti, ki jih še nekaj let nazaj ni bilo, zdaj pa tudi domače tekme z vzgojo mlajših atletov postajajo vse bolj zanimive.
Z več dobrimi tekmovalci se veča konkurenca, posledica tega pa so boljši rezultati. Celec izpostavlja tek na 400 metrov, kjer se je stanje izboljšalo po tem, ko je voz potegnil Luka Janežič in zdaj imamo pet, šest tekačev, ki tečejo pod 47 sekundami.
»Tri ali štiri leta nazaj nisem imel prave konkurence, članske naslove sem pobiral že kot mladinec. V zadnjih letih sta konkurenca Velenjčan Dino Subašič in Ljubljančan Tan Černigoj.
Mi trije smo v ospredju, na domačih tekmah se izmenjujemo na prvem mestu. Prihaja tudi mlajši rod, v Bistrici imamo mladinca Klemna Modrijančiča, ki je bil letos mladinski balkanski prvak.
V zadnjem obdobju se skok v daljino dviga, dve ali tri leta nazaj pa si lahko naslov državnega prvaka osvojil z 720 centimetri, kar je slab rezultat,« odkrito priznava Prekmurec, ki z izbranimi besedami govori tudi Kristjanu Čehu.
Čeha rezultati niso spremenili
»O Čehu lahko govorimo kot o svetovni zvezdi. Poznam ga še kot mladinca, že tedaj pa je veljal za velikega talenta. Ni zgolj vrhunski atlet, tudi dober človek, tudi po rezultatskih dosežkih se ni spremenil, ohranil je podobo preprostega fanta,« razkriva Celec.
Sam se je za atletiko odločil še kot otrok, ko sta ga starša kot 12-letnika postavila pred izbiro. Atletiko je namreč prej združeval z nogometom, danes pa svoje odločitve ne obžaluje, saj mu je dala veliko pozitivnih izkušenj.
Veliko se je naučil o sebi, videl veliko novih krajev in spoznal veliko ljudi. Atletika je šport za življenje, dodaja Celec, je šport, v katerem je potrebno vselej dati vse od sebe, sicer ne bo rezultata:
»V ekipnih športih te lahko rešujejo posamezniki, v atletiki pa ne bo nihče tekel namesto mene. Verjamem v to, da človek dobi nazaj toliko, kolikor tudi vloži. Če si vztrajen in deloven, bo trud enkrat poplačan.«
V Prekmurju največja težava infrastruktura
»Potrebujemo čim več takšnih atletov, kot je Čeh, ki bi v Sloveniji dvignili ta šport. Zdaj so v ospredju ekipni športi in posamezniki tipa Janja Garnbret, ki so ikone svojega športa, ostali športi pa so malo zapostavljeni.
V Prekmurju vemo, da je Mura daleč pred vsemi drugimi športi. Tudi jaz velikokrat pogledam tekmo Mure, sem navijač črno-belih, vseeno pa se individualnih in ekipnih športov ne da primerjati.
Atletike ni moč vsiliti v Prekmurje, razen če bi imeli atleta, kot je Kristjan Čeh in bi bil tukaj glavna zvezda. Ne bom pa dejal, da sem se sprijaznil s trenutnim položajem,« meni o statusu atletike v Prekmurju.
Kaj pa je krivo, da ima kraljica športov na levem bregu reke Mure nekakšen status grdega račka? Celec se strinja, da je to atletska infrastruktura, saj Prekmurje še vedno ne premore ustreznega objekta.
»Če se ne motim, je Murska Sobota edina mestna občina v Sloveniji brez 400-metrskega stadiona. V Slovenski Bistrici imamo recimo ob 400-metrskem stadionu še pokrito dvorano, s takšno stezo se ponašajo tudi kraji, kot sta Šentjur in Šempeter pri Celju.
Ne vem, kaj se mora zgoditi, da se bo v Prekmurju zgradil 400-metrski stadion. Sprašujem se, kaj je ovira do tega? Zavedam se, da je težko privabiti najmlajše v šport, če ne premoremo infrastrukture,« poudarja naš sogovornik, ki se je tudi zaradi boljših pogojev za delo preselil v Slovensko Bistrico.
Želi si tudi na največja tekmovanja
Olimpijske igre so sanje vsakega športnika, seveda o njih sanja tudi Nino Celec, ki pa se zaveda, da pot do uresničitve tega ni enostavna.
»Prej je bilo potrebno za uvrstitev na velika tekmovanja izpolniti rezultatske norme, zdaj so vpeljali jakostno lestvico. Pri tem sistemu se upošteva pet najboljših tekem v obdobju enega leta. Dolžina skoka se pretvori v t.i. madžarske tablice, dodatne točke pa se podeljujejo glede na rang tekmovanja.
Zmaga na običajnem mitingu pri nas prinese 25 dodatnih točk, kar je sedem ali osem dodatnih centimetrov. V tujini sem tekmoval v kontinentalni ligi, v bronastem rangu tekmovanja, v kateri zmaga prinaša že 60 točk. Tam sem za peto mesto prejel toliko točk, kot na domačih mitingih za zmago.
Deveto mesto na diamantni ligi prinaša 80 dodatnih točk, s štirimi ali petimi takšnimi tekmami in dolžino 760 centimetrov pa si praktično že uvrščen na evropsko prvenstvo. Osmi na letošnjem evropskem prvenstvu je skočil 772 centimetrov, kar je deset centimetrov več od mojega rekorda.
Preračunano v točke, mi je zmanjkalo 12 točk, če bi letošnjim rezultatom dodal deset centimetrov več, bi nastopil na evropskem prvenstvu,« Prekmurec razkriva računico.
Na mednarodnih mitingih ni prostora za rezervirano skakanje
Nastop na diamantni ligi, ki jo je letos osvojil Kristjan Čeh, je vsaj za zdaj še nedosegljiva, prvi cilj Nina pa je, da doseže osebni rekord, s katerim mu ne bi bilo potrebno čakati na prosta mesta na tekmovanjih bronastega razreda.
»Organizatorji mednarodnih mitingov ponavadi raje pogledajo na osebne rekorde, četudi so rezultati v aktualni sezoni skromnejši. Rekordi so nekakšno merilo, da se uvrstiš na dobre tekme v tujini, ko na udeležbo velikokrat vplivajo tudi agenti.
Tudi zato smo si zastavili cilj, da storim preskok in dosežem dolžino 770 ali 775 centimetrov, s čimer bi lahko že v začetku prihodnjega leta nastopil na dobrih tekmah in pričel nabirati točke,« pravi Celec.
Prvi vrhunec leta 2023 bo dvoransko evropsko prvenstvo, na katerem pa bo nastopilo zgolj 16 tekmovalcev. Za razvrstitev na jakostni lestvici se bodo upoštevali rezultati od letošnjega marca, največ točk pa prinašata državno in balkansko prvenstvo, saj zmagovalec osvoji kar sto točk.
Tudi zato so po besedah Celeca letos na balkanskem prvenstvu zaradi točkovanja nastopili praktično vsi najboljši. Prvi trije so preskočili osem metrov, zato je šlo za pravcato mini evropsko prvenstvo:
»To je bila odlična tekma, bi jih potreboval še več, saj tam nimam prostora za kalkuliranje v primeru prestopov, kot je na domačih mitingih, ko morda prestopim na uvodnih dveh skokih. Veliko delam na tem, da bi v prvih treh skokih skušal napraviti čim več.«
Dober obet za novo sezono je tudi avgustovski uspeh v finski Lappeenranti, kjer je preskočil dva udeleženca evropskega prvenstva.
Starejše novice
