Čurkarijada 2025 uspela.
Osrednja prireditev Antonovanja na Kogu Čurkarijada 2025 je v soboto, 18. januarja 2025, v telovadnico podružnične Osnovne šole Kog privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleč.
Gre za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija.
Čurke imajo bogato tradicijo
Čurke so tradicionalen izraz za kašnate klobase na območju Koga in Ormoža, njihova izdelava ima na tem območju bogato tradicijo.
Predsednik Društva Antonovanje na Kogu Slavko Perc je dejal, da je njihova prireditev pomagala ohraniti to tradicionalno jed in povečati njeno prepoznavnost:
»Čurka je prepoznavni kulinarični izdelek, izdelek, pa tudi ime čurka, kaže na območje, od koder izhaja. Naše delovanje je tudi na tržnicah in se nam je uspelo prebiti, da vsi vedo, kje so čurke. V teh 15 letih smo uspeli dati izdelku – čurki ceno. Čurka se po ceni uvršča z mesnatimi klobasami, kar pa je zelo pomembno, da lahko na trgu preživiš.«
Čurka ima tudi svojo himno, ki so jo na prireditvi zaigrali Godci s Koga, promovira pa jo društveni mesar Matjašek I. Kogovski, ki so ga na prireditvi povišali v naziv Matjašek I. Kogovski – gospodar čurk in mu mandat podaljšali za štiri leta.
Kulinarika in zabava
Čurkarijada 2025 je letos potekala že od 11. ure dalje, ko so bile na voljo čurke in lokalno vino kogovskih vinarjev. Zraven pa kislo zelje in repa ter pogače.
Domači muzikanti, pevci in folklorniki so že pred osrednjo prireditvijo poskrbeli, da je bilo v telovadnici prijetno vzdušje.
Na stojnicah so lokalni ponudniki ponujali svoje izdelke. Vsaka vstopnica je bila srečka za živega »gudeka« in tega je dobila obiskovalka s Ptuja.
Priznanja izdelovalcem čurk
Na osrednji prireditvi so po uvodnih nagovorih poslanca Andreja Kosija, ormoškega župana Danijela Vrbnjaka, središkega župana Tonija Jelovice, predsednice Štajerske turistične zveze Janje Viher in predsednika Društva Antonovanje na Kogu Slavka Perca, podelili priznanja izdelovalcem čurk.
Izdelovalci čurk so svoje ocenjene čurke na prireditvi ob spremljavi pesmi Matjašek je gujdeka kla prinesli na razstavni prostor pred odrom.
Ocenjevanje je potekalo v četrtek, 16. januarja. Strokovna komisija in komisija potrošnikov sta ocenili 26 vzorcev čurk.
Glede na zbrane točke je kar štirinajst čurk prejelo najvišja, zlata priznanja, deset srebrna in dve bronasti priznanji.
V strokovni komisiji so bili iz kmetijsko gozdarskih zavodov Celje, Murska Sobota (enota Ljutomer) in Ptuj Irena Kos, Frančka Lebarič in Peter Pribožič.
Šestčlanski komisiji potrošnikov je predsedoval domačin in član Antonovanja na Kogu Ciril Hojnik.
Kdo so prejemniki najvišjih priznanj?
Strokovna komisija je pri beli čurki, kjer so bili štirje vzorci, zlata priznanja podelila Mesnici Manči Emanuela Bubeka, domačiji Žinko in Renati Požgan Bubek, ki ima dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Sivih čurk je bilo devet, od tega so zlata priznanja prejeli Renata Požgan Bubek, Franc Anušek, domačija Žinko, kmetija Sever, Anton Kolarič in Mesnica Manči Emanuela Bubeka.
Črnih čurk je bilo največ, 13. Zlata priznanja je prejelo pet čurk kmetija Sever, Mesnica Manči Emanuela Bubeka, Renata Požgan Bubek, Noj-Tomi in Gostilna Pr’ Matičku.
Naj čurka
Komisija potrošnikov je v vsaki kategoriji določila naj čurko, to je tista z največ prejetimi točkami.
Po njihovem mnenju je izdelovalka naj črne čurke dopolnilna dejavnost na kmetiji Renata Požgan Bubek iz Godenincev (19,5 točke).
Naj sivi čurki sta dve, ki sta obe prejeli 19 točk, od 20 možnih, in sicer domačija Žinko z Libanje in Anton Kolarič iz Obreža.
Naj belo čurko so izdelali v Mesnica Manči iz Ormoža Emanuela Bubeka, čurka je dobila vse možne točke.
Uprizorili so koline
Po podelitvi priznanj naj čurkam so otroci podružnične šole Kog skozi uganke in folklorni nastop prikazali koline.
Sledila je podelitev priznanj likovnim delom 17. likovnega natečaja »Prašičereja na območju Prlekije in Medžimurja«.
Komisija, ki so jo sestavljale likovna pedagoginja Tadeja Ozmec, fotografinja Sonja Kamplet Rotar in predstavnica Društva Antonovanje na Kogu Darja Žganec Horvat, ni imela lahkega dela, saj je morala pregledati in oceniti kar 294 prejetih del mladih ustvarjalcev.
Vsa likovna dela so bila razstavljena na Čurkarijadi v telovadnici kogovske šole, ki je bila organizator natečaja, in so tako ustvarila čudovito kuliso prireditve.
Priznanja so dobili otroci, ki so zasedli prva tri mesta v kategorijah.
Okrogle mize
Pred osrednjo Čurkarijado je bila tudi okrogla miza na temo »Dodana vrednost živilskih geografskih označb na področju gastronomskega turizma, na primeru Čurkarijade na Kogu«.
Velik odziv je bil tudi na okrogli mizi na Kogu v »O priložnostih in možnostih turizma na obmejnem območju od Razkrižja do Cestice«.
Tradicionalno romanje
V nedeljo, 19. januarja 2025, se je na tradicionalnem romanju k svetemu Antonu Puščavniku na Kogu zbralo lepo število pohodnikov iz ormoške, ljutomerske in hrvaške smeri.
Združeni cerkveni zbori so zapeli pri slovesni sveti maši za žive in pokojne živinorejce, zlasti prašičerejce ter zdravje pri živini.
Na proščenju na kogovski tržnici so skupaj zapeli Matjašek je gujdeka kla, obiskovalci pa so se družili ob stojnicah.
