Mlada 25-letna mamica in študentka medicine je ob reševanju prosila le, naj poskrbijo za njenega otroka. Bo kazen za odgovorne le hišni pripor?
Srbsko javnost pretresa zgodba 25-letne Teodore Martinko, edine preživele po zrušitvi betonskega nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, kjer je umrlo 16 ljudi. Medtem ko dekle bije bitko za življenje, se pred sodiščem odvija proces proti nekdanjemu ministru in še 12 obtoženim.
Borba za dostojno življenje po tragediji
Teodora, mlada mati in študentka Medicinske fakultete v Novem Sadu, je 1. novembra 2024 kot edina preživela padec ogromnega betonskega nadstreška na železniški postaji. Takrat je umrlo 14 ljudi, med njimi dva otroka, pozneje pa sta zaradi poškodb umrli še dve osebi, s čimer je število žrtev naraslo na 16.
Njo so reševalci komaj izvlekli izpod ruševin. V trenutkih tik po rešitvi je, kljub hudim poškodbam, ponavljala le par besed, ki so se dotaknile vseh: »Povejte moji hčerki, da jo ima mama od srca rada.«
Sledil je dolg in izčrpavajoč boj. Kar šest mesecev je bila v smrtni nevarnosti, zdravniki pa so ji morali amputirati obe nogi in del medenice. Kljub temu je preživela in danes velja za simbol upanja, velja tudi za obraz najhujše infrastrukturne tragedije v zadnjih letih v Srbiji.
Humanitarna pomoč za kvalitetno življenje
Država je Teodorino zdravljenje sicer v celoti krila, toda pred njo je nov izziv – kako kvalitetno živeti od te točke naprej. Od decembra 2024 zanj skrbi humanitarna organizacija Novi život, ki zbira sredstva za pokrivanje življenjskih stroškov.
»Najpomembneje je, da ljudje razumejo, da denar ni za zdravljenje. Teodora verjetno ne bo mogla delati, ima majhno hčerko in ogromne stroške. Zbrana sredstva bo lahko porabila, kot bo želela,« je pojasnil ustanovitelj organizacije Stefan Milivojević.
Sprva je akcija zbirala po milijon dinarjev za dve žrtvi – Teodoro in Vukašina Crnčevića (19). A Vukašin je nekaj mesecev kasneje umrl v vojaški bolnišnici zaradi zapletov poškodb, zato sedaj vse donacije prihajajo izključno na Teodorin račun.
Od načrtovanih dveh milijonov dinarjev je po Milivojevićevih besedah ostalo le še okoli 50.000, skoraj ves denar pa je že preusmerjen družini.
Kdo in kako bo odgovarjal za smrti?
Medtem se v Novem Sadu nadaljuje sodni proces proti 13 obtoženim zaradi tragedije. Med njimi je tudi nekdanji minister za gradbeništvo Goran Vesić, ki mu je sodišče odredilo trimesečni hišni pripor z elektronskim nadzorom. Ostalim 12 obtoženim – med njimi so nekdanja direktorica podjetja Infrastruktura železnice Srbije, projektanti in nadzorniki – je bil hišni pripor podaljšan.
Tožilstvo jim očita, da je bila postaja odprta za uporabo, čeprav so gradbena dela še potekala in objekt ni imel uporabnega dovoljenja, pa tudi malomarnost pri projektiranju in vzdrževanju konstrukcije.
Tragedija je sprožila množične proteste po vsej Srbiji. Ljudje so zahtevali pravico za žrtve, hkrati pa so se protesti razširili v izraze jeze nad sistemsko korupcijo, omejevanjem medijske svobode in slabim stanjem pravne države.
