Argentinec Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu kot sin potomcev italijanskih priseljencev. Končal je srednjo tehnično šolo in pridobil naziv kemijskega tehnika. Z 21 leti je vstopil v jezuitsko semenišče. V tej starosti so mu zaradi hudega vnetja pljuč odstranili del desnega pljučnega krila.
Kasneje je študiral na filozofski in teološki fakulteti v San Miguelu in postal profesor teologije. Po mašniškem posvečenju leta 1969 je bil od leta 1973 do leta 1979 provincial jezuitov v Argentini. Med letoma 1980 in 1986 je bil rektor semenišča v San Miguelu, kjer je študiral.
Doktorski študij je zaključil v Nemčiji, od tam pa se je vrnil v domovino. Leta 1992 je postal pomožni škof, šest let kasneje pa nadškof Buenos Airesa.
Papež Janez Pavel II. ga je leta 2001 povzdignil v kardinala, kasneje pa je bil imenovan na več položajev v kuriji.
Odločno je zavračal pompoznost in razkošje
Kardinali so ga na konklavu po odstopu Benedikta XVI. 13. marca 2013 v petem krogu kot prvega jezuita izvolili za papeža.
Postal je prvi papež iz Latinske Amerike, prvi Neevropejec na tem položaju po več kot tisoč letih in prvi, ki si je izbral ime Frančišek.
Da bo Cerkev vodil drugače kot njegovi predhodniki, je nakazal že takoj po izvolitvi, ko je pred vernike stopil v preprostih belih oblačilih. Skromnost je bilo njegovo življenjsko vodilo in odločno je zavračal pompoznost in razkošje.
Reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance
Ko je po odstopu Benedikta XVI. prevzel vajeti Cerkve, je bila ta obremenjena s številnimi krizami, od razkritij spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov do finančnih škandalov.
Frančišek je že ob začetku pontifikata napovedal reformo rimske kurije, sedeža katoliške cerkve s skoraj 3000 zaposlenimi, ki jo je dokončal leta 2023. Reorganiziral je dikasterije in sprejel revolucionarno odločitev, da lahko katero koli vatikansko službo vodijo tudi krščeni laiki, tako moški kot ženske, kar je bilo dotlej rezervirano za duhovnike. V njegovem pontifikatu se je občutno povečalo število žensk, zaposlenih v Vatikanu.
Lotil se je tudi preglednosti vatikanskih financ, potem ko je bil Vatikan zaradi spornih finančnih poslov in zapravljanja denarja vernikov v preteklosti tarča kritik. Uvajanje sodobnih metod glede porabe sredstev in ravnanja z donacijami je v nekaterih delih kurije naletelo na zadržke.
V okviru varčevalnih ukrepov je odredil tudi znižanje plač kardinalov in zmanjšal proračun vatikanskim medijem.
Lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab
Frančiškov pontifikat je bil tudi v znamenju odločnega boja proti spolnim zlorabam otrok, ki že leta pretresajo rimskokatoliško cerkev. Leta 2014 je ustanovil komisijo za zaščito otrok. Pred časom je sicer priznal, da v kuriji še obstajajo nasprotniki njegovega boja na tem področju.
Nekateri konservativni predstavniki v Cerkvi so se potezam naprednega papeža odločno uprli. Pokojni George Pell, sicer nekdanji Frančiškov zaupnik, naj bi leta 2022 svojim kardinalskim kolegom razdelil memorandum, v katerem je Frančiškov pontifikat označil za katastrofo.
Konservativni kardinali in nadškofi so Frančišku med drugim očitali ustvarjanje zmede z rahljanjem pravil o vprašanjih, kot sta istospolna usmerjenost in ponovna poroka po ločitvi, in preveliko osredotočanje na probleme, kot so podnebne spremembe in gospodarska neenakost.
Slovenije ni obiskal
V svojem pontifikatu je Frančišek obiskal skoraj 70 držav po vsem svetu. Pri tem je dal prednost tistim, ki običajno niso v ospredju, kot so Mjanmar, Mongolija, Irak in Madagaskar, ter ljudem z družbenega roba.
Slovenije ni obiskal, je bil pa julija lani v neposredni bližini, v Trstu.
Imenoval je 163 kardinalov iz 76 držav. Med njimi je tudi argentinski nadškof slovenskih korenin Vinko Bokalič Iglič.
Za svetnike je med drugim razglasil svoje predhodnike Janeza XXIII., Janeza Pavla II. in Pavla IV., pa tudi mater Terezo in salvadorskega nadškofa Oscarja Romera, ki je bil ubit leta 1980. Razglasil je tudi prvo svetnico iz rodne Argentine, Marijo Antonijo od svetega Jožefa, znano kot Mama Antula.
Napisal je tudi štiri enciklike. Leta 2013 je izšla enciklika Lumen Fidei (Luč vere) o pomenu krščanske vere, ki jo je delno napisal njegov predhodnik papež Benedikt XVI. Dve leti zatem je Frančišek v encikliki Laudato Si (Hvaljen bodi), pozval k nujnemu ukrepanju na področju podnebnih sprememb, leta 2020 je v encikliki Fratelli Tutti (Vsi bratje) obravnaval vprašanje solidarnosti med ljudmi.
V lani objavljenem delu Dilexit nos (Ljubil nas je) pa obravnava teološke premisleke o ljubezni srca Jezusa Kristusa.
V zadnjih letih imel več zdravstvenih težav
V zadnjih letih je imel več zdravstvenih težav, kar je sprožilo celo ugibanja, da bi lahko odstopil iz zdravstvenih razlogov, tako kot februarja 2013 njegov predhodnik Benedikt XVI.
Leta 2021 je prestal operacijo na črevesju, leta 2023 pa so ga operirali zaradi ukleščene trebušne kile. Zaradi težav s kolenom in osteoartritisom je bil papež večkrat na invalidskem vozičku.
Februarja so ga sprejeli v bolnišnico zaradi bronhitisa, kasneje so sporočili, da ima pljučnico na obeh pljučnih krilih, zato je bil več kot mesec dni v bolnišnici. Zaradi okrevanja po bolezni se je v zadnjem času le redko pojavil v javnosti, nazadnje v nedeljo ob velikonočnem blagoslovu mestu in svetu.
