Vlada jutri na regijskem obisku Podravja.
Vladna ekipa bo v okviru delovnih obiskov v regijah v četrtek obiskala Podravje, ki zajema 40 občin. Potem ko se bo ministrska ekipa dopoldne najprej sešla na seji v Mariboru, se bodo premier Robert Golob in ministri odpravili na obiske ustanov in podjetij v regiji, popoldne pa bo v štajerski prestolnici še srečanje z župani in gospodarstveniki.
Podravska regija si od obiska obeta pogovor o nekaterih najpomembnejših infrastrukturnih in razvojnih projektov, med drugim o razvoju območja mariborskega letališča, ki že nekaj let čaka na oživitev v smeri multimodalnega logističnega centra. Med razvojnimi potenciali vidijo nastajajoči podatkovni center in načrte za tovarno umetne inteligence.
Kot je povedala direktorica Regionalne razvojne agencije Podravje Maribor Nataša Ritonja, si želijo, da bi vlada prisluhnila in odgovorila na izzive v regiji. Med pomembnejšimi je omenila regijski prostorski plan, ki bi umestil poslovne cone državnega in regionalnega pomena, kar vidi kot ključno za prihodnost razvoja regije. Veliko od obiska pričakujejo v Mariboru.
Pomanjkanje kadrov in slabo razvita infrastruktura
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik med izzivi podravskega gospodarstva vidi predvsem kronično pomanjkanje tehničnih kadrov.
To je predvsem posledica bližine Avstrije, kamor na delo iz regije odhaja skoraj 30.000 ljudi, pa tudi še vedno preslabo razvite cestne in železniške infrastrukture, prepočasnega posodabljanja logističnih koridorjev in pomanjkanja poslovnih con, kar vse vpliva na konkurenčnost regije.
Posebna zgodba je mariborsko letališče, kjer se mora država po njenih besedah končno odločiti, kako in kaj.
»Letališče je tu, je lepo urejeno in seveda bi država morala imeti strateški plan. V regiji si definitivno želimo, da bi se razvijalo, lahko v smeri logistike ali potniškega prometa, a država mora med drugim poskrbeti za podaljšanje steze, za kar si že kar nekaj let prizadevamo, pa se to še ni zgodilo,« pravi Podgornik.
V Mariboru od obiska vlade veliko pričakujejo
Mariborski župan Saša Arsenovič, ki je letos sklenil partnerstvo z največjo vladno stranko, obisk pričakuje z velikimi pričakovanji.
»Odkar poglobljeno sodelujemo z Gibanjem Svoboda, smo dosegli veliko dobrih rezultatov,« je dejal v minulih dneh. Med drugim omenil je pomembno razbremenitev mestnega proračuna zaradi evropskega sofinanciranja enega trenutno največjih projektov v mestu - gradnje Centra Rotovž.
Kot je dejal župan, naj bi vlada na terenski seji odločala o spremembi programa evropske kohezijske politike, s katero bi gradnjo Centra Rotovž prepoznali kot strateško investicijo Slovenije in omogočili povečanje deleža evropskega sofinanciranja projekta, s tem pa občinski proračun razbremenili za 21 milijonov evrov.
Med pomembnimi razvojnimi preboji za mesto in regijo omenja gradnjo podatkovnega centra in tovarne umetne inteligence, zaradi velike Sandozove naložbe v Lendavi pa si obeta gradnjo fakultete za farmacijo in morda tudi fakultete za biotehnične znanosti v sklopu mariborske univerze. Arsenovič si od obiska vlade obeta še sklenitev nekaj menjav zemljišč.
Neznanka ostaja ptujska obvoznica
Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič pa ob obisku vlade napoveduje polaganje temeljnih kamnov za gradnjo prizidka na fakulteti za zdravstvene vede ter gradnjo Centra odličnosti za fotoniko. Slednji bo pomenil tudi začetek investicij iz sklopa evropsko sofinanciranega projekta Innovum.
Na področju zdravstva je v Mariboru trenutno najbolj pereče vprašanje gradnje nove infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki se vse bolj oddaljuje, medtem pa se infekcijska dejavnost stiska v začasnih prostorih na oddelku za psihiatrijo.
Naj bi pa bila jeseni 2026 zaključena nadgradnja onkološkega oddelka. Ta je bila nekaj časa ogrožena zaradi spora s stanovalci bližnje stavbe, a je novemu vodstvu Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu le uspelo doseči dogovor o odkupu njihovih stanovanj. Trenutno pa se zatika pri razpisu za opremo za oddelek za nuklearno medicino, ki naj bi bil prav tako del nadgradnje onkologije.
Z državnim sofinanciranjem v Mariboru med drugim urejajo tudi negovalno bolnišnico na Pohorju in gradijo novo Zdravstveno postajo Tezno, ki je največja investicija na področju primarnega zdravstva v Mariboru v zadnjih desetletjih.
Na področju infrastrukture se je oktobra začela dolgo pričakovana gradnja prvega dela zahodne obvoznice Maribora, prav tako teče gradnja dela prihodnje hitre ceste Ormož - Ptuj, kjer pa ostaja neznanka ptujska obvoznica, saj še vedno ni znana niti njena trasa.
Na Ptujskem v ospredju predvsem infrastrukturna vprašanja
Na Mestni občini Ptuj so pred obiskom za STA povedali, da ima mesto jasno razvojno vizijo in pripravljene projekte, hkrati pa jih čakajo pomembni izzivi, ki jih brez partnerskega sodelovanja z državo ne morejo uspešno izpeljati.
Ob obisku si zato želijo zlasti konkretnih rešitev in okrepljenega sodelovanja.
Nujno si želijo ureditve nekaterih projektov na državnih cestah, poleg obvoznice še ureditev krožišč pri minoritskem samostanu in v Spuhlji, rekonstrukcijo Ormoške ceste in nadvoza čez železniško progo, semaforizacijo Slovenskogoriške ceste ter ureditev površin za pešce in kolesarje in avtobusna postajališča na cesti v Novi vasi.
Pričakujejo še premik projekta celovite prenove grajske žitnice ter ureditve grajskega hriba, razvoj poslovnih con ter ključne investicije na področju športa.
Podravska podjetja lani rasla, trg dela stabilen
Podravska podjetja so lansko poslovno leto zaključila uspešno. Nekaj več kot 9700 gospodarskih družb je po podatkih Ajpesa ustvarilo 574 milijonov evrov neto čistega dobička, kar ob upoštevanju inflacije pomeni osemodstotno realno rast glede na leto prej.
Družbe v regiji so skupaj ustvarile za več kot 13,5 milijarde evrov prihodkov, kar je v primerjavi z letom prej realno enoodstotna rast. Zaposlovale so 73.751 delavcev oziroma skoraj 500 več kot ob koncu 2023. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila z 51.860 evri nominalno višja za šest odstotkov.
Povprečna mesečna plača zaposlenih v regiji je bila lani 2156 evrov oziroma 107 evrov več kot leto prej. Je pa še vedno za devet odstotkov zaostajala za slovenskim povprečjem.
Razmere na trgu dela so tudi letos razmeroma ugodne. Konec oktobra je bilo po podatkih mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje registriranih 6568 brezposelnih, kar je skoraj šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V prvih desetih mesecih letos so delodajalci sporočili 13.304 prosta delovna mesta, kar je za 0,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kar je bolje od slovenskega povprečja. Stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 5,6 odstotka, nekaj več kot na ravni države.
