Slika je simbolična.
Poslanci državnega zbora so včeraj na terenski seji odbora za kmetijstvo v Puconcih razpravljali tudi o zaščiti državnih kmetijskih zemljišč ob tujih prevzemih največjih slovenskih podjetij agroživilske industrije.

Prepuščanje državnih kmetijskih zemljišč tujim lastnikom lahko ogrozi prehransko suverenost države, so ob novici o vstopu hrvaškega lastnika v Skupino Panvita opozorili tako v sindikatu kmetov kot pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

»Pri prevzemu podjetja s strani tujca ne bi smelo veljati tako imenovano univerzalno pravno načelo, da se jim pogodbe avtomatsko prenesejo, ampak da velja, tako kot je pri fizičnih osebah, da so za to določeni pogoji,« teden dni po novici o vstopu hrvaških lastnikov v Panvito pravi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič.

Panvita in njene predhodnice isto zemljo obdeluje že 100 let

Največji zakupnik državne zemlje je sicer s 3500 hektarji Perutnina Ptuj, ki je že pet let v ukrajinskih rokah. Skupina Panvita od Sklada kmetijskih zemljišč najema okoli 3000 hektarjev.

»To zemljo, o kateri se mi zdaj pogovarjamo, Panvita in njene predhodnice obdelujejo že več kot 100 let. To je zemlja, ki je bila v času prejšnje države v bistvu tudi v lasti podjetja in potem z osamosvojitvijo je bila zemlja prenešena na sklad kmetijskih zemljišč, ki jo je dal potem v dolgoročni najem Panviti,« je v pogovoru za televizijo IDEA povedal predsednik uprave Skupine Panvita Peter Polanič.

Kmetje v neenakopravnem položaju

O zaščiti državnih kmetijskih zemljišč ob tujih prevzemih največjih slovenskih podjetij agroživilske industrije so danes razpravljali tudi poslanci na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tokrat potekala v Puconcih

Ob tem sta bili glavni temi tudi protitočna obramba in namakanje.

»Kmet, če svojo kmetijo proda, ne more tistemu, ki mu jo je prodal, dati zakupljenih zemljišč naprej v uporabo, čeprav se še zakupna pogodba ni iztekla. Torej se začne nov postopek zakupa, medtem ko pa pri pravnih osebah pa se lahko ta zakup prenese na novega lastnika,« pravi predsednica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru Vida Čadonič Špelič.

Kako bodo ob krizah ravnali tuji lastniki?

Sindikat kmetov in kmetijska zbornica tako pozivajo k spremembi zakona o skladu kmetijskih zemljišč, ki bi omogočila prekinitev starih najemnih pogodb ob menjavi lastnikov

»Težava je pri tem, ko pride do nekih kriz, lahko pride do neke prehranske krize. Strateške zadeve vemo kako se zdaj v svetu dogajajo in takrat pa bo seveda lastnik dal tiste usmeritve kaj in kako in kam bo šel pridelek iz teh njiv,« vztraja Roman Žveglič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

V Panviti pa medtem pravijo, da so tovrstne skrbi odveč.

»Zemljišča so še naprej v lasti Republike Slovenije, mi jih imamo v zakupu, z njimi ravnamo kot dober gospodar in to mislimo delati tudi vnaprej,« pravi Peter Polanič.

Veliki sistemi ključni za samooskrbo

Panvita je največja pridelovalka koruze pri nas, večino jo predela v krmila in nato uporabi za živinorejo. Tudi vsa pšenica, ki jo pridelajo na Panvitinih njivah in odkupijo od kmetov, ostane v Sloveniji.

»Mi se seveda moramo zavedati, da so za samooskrbo pomembni veliki sistemi, ker ti proizvajajo intenzivno in ti nam zagotavljajo tisto globalno samooskrbo,« še pravi Vida Čadonič Špelič.

Starejše novice