Enver Šišić po osmih letih zapušča mesto generalnega direktorja Skupine Perutnina Ptuj. V intervjuju za Delo je pojasnil ozadje državne subvencije za novo klavnico na Ptuju in razloge za zaposlovanje v Zagrebu.
Enver Šišić, ki po osmih letih zapušča mesto generalnega direktorja Skupine Perutnina Ptuj, je v obsežnem intervjuju za današnjo Sobotno prilogo Dela spregovoril o rekordni rasti podjetja, novih prevzemih, ob tem pa komentiral dve temi, ki v javnosti sprožata največ vprašanj: zakaj je država ptujskemu živilskemu velikanu namenila 20 milijonov evrov subvencije in zakaj ima skupina vse več zaposlenih v Zagrebu.
Subvencija kot pogoj, da klavnica ostane na Ptuju
Šišić je razložil ozadje državne podpore za temeljito rekonstrukcijo klavnih kapacitet na Ptuju. Skupina je prejela 20 milijonov evrov subvencije, ob tem pa se je zavezala, da bo sama vložila najmanj 80 milijonov evrov lastnih sredstev. Ptujski objekti so bili zgrajeni v osemdesetih letih in so po njegovih besedah zastareli, slovenska delovna sila pa je najdražja v celotni regiji, kjer skupina proizvaja, dražja kot na Hrvaškem, v BiH in Srbiji, kjer je delavce hkrati bistveno lažje dobiti.
Lastnik, ukrajinska skupina MHP, je bil zato po Šišićevih besedah pred realno odločitvijo, da novo klavnico postavi na Hrvaškem.
V tem primeru Slovenija ne bi bila več samooskrbna s piščančjim mesom, prihodnost slovenskih rejcev pa bi postala vprašljiva. Državna podpora robotizaciji in avtomatizaciji obstoječe klavnice je tako po njegovem prepričanju zagotovila, da središče proizvodnih aktivnosti skupine ostane v Sloveniji.
Ob tem je poudaril, da Perutnina ni izjema, podobne subvencije prejemajo tudi Lek, Novartis in Revoz. Del načrta je tudi širitev mreže rejcev: skupina si želi, da bi več kot 250 slovenskih kmetov na svojih kmetijah zgradilo manjše farme, pri čemer jim obljublja tehnično, administrativno in finančno pomoč. Rejce ima Perutnina med drugim v Prekmurju, na Štajerskem, v okolici Celja in Ljubljane.
»V Zagrebu niso zaposleni zaradi nižjih davkov«
Na vprašanje o razpravi, da se podjetja zaradi davkov selijo na Hrvaško, je bil Šišić jasen: Perutnina Ptuj se ne seli nikamor. Strokovnjaki v Zagrebu se besedah Šišića ukvarjajo z aktivnostmi na ravni celotne, vse bolj mednarodne skupine, ptujsko območje pa je po njegovih besedah preprosto premajhno za mobilizacijo vseh potrebnih kadrov, ti si poleg tega želijo dostop do mednarodnih šol in vsebin večjega mesta.
Hrvaških nižjih davkov ne vidi kot zgled. Opozoril je, da Hrvaška nima primerljivega standarda zdravstva, šolstva, infrastrukture in pokojnin, in dodal, da Hrvaška ni le Zagreb in Reka, ampak tudi Slavonija, Lika in Banovina. Kakovost javnih storitev v Sloveniji je po njegovem treba financirati z davki, kdor zasluži več, lahko prispeva več, davke pa je mogoče nižati le z optimizacijo države in manj korupcije.
Milijarda ni več cilj - cilj je 1,5 milijarde
Skupina je leto 2026 sklenila s približno 900 milijoni evrov prihodkov, konsolidirano s špansko Uveso, in več kot osem tisoč zaposlenimi. V zaključni fazi je prevzem vertikalno integriranega družinskega podjetja v Grčiji, ki čaka le še dovoljenje agencije za varstvo konkurence.
Z njim naj bi skupina presegla milijardo evrov prihodkov in deset tisoč zaposlenih, do leta 2030 pa Šišić napoveduje 1,5 milijarde evrov.
Vodenje bo julija prevzel Luka Komazec, dosedanji direktor podjetja Resalta, Šišić pa se seli na strateško raven, kjer bo nadzoroval dolgoročni razvoj skupine v neposredni koordinaciji z lastnikom MHP.
