Mnoge bolnišnice kljub sredstvom, ki so jih po zakonu o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva za finančno stabilizacijo bolnišnic prejele od države, niso poravnale zapadlih obveznosti, so pojasnile za STA.
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki so ga poslanci sprejeli decembra lani, je med drugim bolnišnicam prinesel enkratno finančno pomoč za zagotovitev finančne stabilnosti.
Zavodi, ki so izkazali kumulativni presežek odhodkov nad prihodki iz preteklih let na dan 31. december 2024, pri čemer je ta presežek predstavljal najmanj dva odstotka celotnih prihodkov javnega zdravstvenega zavoda v letu 2024, so prejeli 85 odstotkov presežka odhodkov nad prihodki, ki ga je izkazal v letu 2024, ali 85 odstotkov skupnega zneska posojil, ki jih ima na dan 30. september 2025 pri enotnem zakladniškem računu države.
Posamezni zavod je lahko prejel največ 30 milijonov evrov, sredstva pa so namenjena za pokrivanje neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta, obveznosti iz financiranja, neporavnanih ostalih obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta ter obveznosti do zaposlenih.
V Splošni bolnišnici Ptuj so prejeli okoli 2,2 milijona evrov, ki so jih porabili za pokrivanje neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta. S temi sredstvi niso pokrili vseh zapadlih obveznosti do dobaviteljev, odprtih jim jih je ostalo za milijon evrov.
