Ekipo članic A Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše konec julija čaka Gasilska olimpijada v avstrijskem Železnem mestu (Eisenstadt), največje mednarodno gasilsko tekmovanje pod okriljem organizacije CTIF.
Zagnano ekipo gasilk, ki v povprečju štejejo zgolj 20 let, sestavljajo Sara Babič, Manca Sitar, Manca Matjašič, Ana Žnidarič, Jana Žnidarič, Nika Sitar, Lara Tekmec, Ria Ana Hotko, Tjaša Vratič in Monika Vidovič. Odpravili smo se na njihov trening in se z ekipo in mentorjema pogovorili o pripravah, gasilstvu in izkušnji, ki je pred vrati.
Pot do skupne ekipe
Ekipa v trenutni sestavi je nastala lani oktobra, ko so dekleta iz Hajdoš zaradi priprav na kvalifikacije za olimpijado iskala dodatne okrepitve. Pridružile so se jim članice Prostovoljnega gasilskega društva Hardek, s katerimi so se spoznale na preteklih ligaških tekmah in se med sabo dobro ujele.
Uresničitev sanj
Članice so se preko lanskega Državnega gasilskega tekmovanja, kjer so dosegle 3. mesto, uvrstile na kvalifikacije za gasilko olimpijado, ki so potekale letos aprila v Gorišnici.
Na kvalifikacijah so, v trenutno zelo dobri konkurenci članic A, zmagale in si tako zagotovile mesto v slovenski gasilski reprezentanci, ki se že čez slab teden odpravlja na gasilsko olimpijado v sosednjo Avstrijo. Za dekleta ta uvrstitev pomeni predvsem poplačilo vloženega truda, dela in uresničitev velike želje.
»Največji cilj je bil dosežen že, ko smo se uvrstile na olimpijado, zdaj pa so se naši cilji še dvignili. Vsak doseženi cilj prinese novega, naš naslednji pa je dober nastop na olimpijadi,« so dodale članice A.
Zaupale so nam tudi, da jim sprva ni bilo povsem jasno, kaj uvrstitev na olimpijado pravzaprav pomeni, dokler jim trener na prvem sestanku ni razložil, kaj jih čaka, tako z vidika treningov kot odrekanj v zasebnem življenju. Povedal jim je, da verjame vanje in da lahko dosežejo res dober rezultat, kar jim je dalo dodaten zagon.
Največjo vrednost pa za celotno ekipo predstavlja možnost zastopanja države na tako pomembnem tekmovanju. »Dejstvo, da zastopamo Slovenijo, je tisto, kar nam vsem največ pomeni. Čutimo težo grba na svojem srcu,« so dodala dekleta.
Ključ do uspeha je v medsebojni povezanosti
Na vprašanje, kaj je po njihovem mnenju recept za uspeh, dekleta brez obotavljanja odgovorijo, da je zanje ključna povezanost.
»Vse smo prijateljice, med seboj smo povezane, si zaupamo, se tudi skregamo, ampak znamo to reševati,« pravijo in dodajajo, da jih poleg dobre volje zaznamujejo tudi odlični mentorji.
Usklajevanje urnikov predstavlja velik izziv
Med šolskim letom so dekleta trenirala vsaj dvakrat na teden, enkrat kondicijsko s trenerjem Boštjanom Nahbergerjem in drugič z orodjem. Med študijskim letom jim treninge najbolj otežuje šolanje na različnih lokacijah, zato so priprave v celotni zasedbi takrat omejene predvsem na vikende. V zadnjem obdobju intenzivnih priprav na olimpijado pa dekleta trenirajo praktično vsak dan.
Ob vsem tem članice poudarjajo še, da je športno gasilstvo pogosto težko razumljivo tistim, ki ga ne poznajo ali pa se ne zavedajo njegove zahtevnosti. Po njihovih besedah gre za disciplino, kjer je vsak gib skrbno premišljen. Treningi so primerljivi z drugimi športi, na primer z atletiko ali nogometom, le da je pri gasilstvu povezanost znotraj ekipe še posebej pomembna. Kot pravijo same, gre za ekipni šport z veliko začetnico.
Sodelovanje z mentorji
Dekleta so iskreno dodala, da je odnos z mentorji boljši, kadar same pokažejo več zanimanja in volje do dela. Cenijo predvsem njihovo tehnično znanje, trud in odrekanje, poleg tega pa so hvaležne, da se z mentorji poleg gasilstva lahko odprto pogovarjajo tudi o drugih življenjskih temah.
Mentorica Klavdija Paveo ekipo na kratko opisuje takole: »Trenutno motivirane, timske, v ekipi pa je tudi veliko različnih karakterjev. Nekatere se hitro razjočejo, druge razjezijo. Na tekmah pa morajo biti potem vse usklajene, da ne pride do razpada sistema.«
Dekleta so ob tem dodala, da se morajo med seboj dobro poznati in razumeti, saj so pred vsako tekmo pod pritiskom, takrat pa je treba točno vedeti, kaj kateri članici ustreza in kako glede na to odreagirati.
»Tako mlade ekipe na olimpijadi že dolgo ni bilo in je še dolgo ne bo,« pravi mentor Branko Tominc in dodaja, da je za tak dosežek potrebna zrelost, malo sreče in predvsem dobro timsko delo, ki je po njegovem mnenju najpomembnejši del te ekipe.
V pričakovanju velikega dogodka
»Veselimo se nove izkušnje, vseh petih dni, ki nas čakajo. Pred nami ni samo tekma, ampak celotno doživetje, spoznavanje novih ljudi in okolja,« pravijo mlade hajdoške gasilke in dodajajo, da bo na enem mestu kar 17 različnih držav, kar bo skupaj z navijaško energijo ustvarilo posebno vzdušje.
»V Eisenstadt gremo z odprtimi rokami in polne pričakovanj,« so dodale članice.
Članicam A na olimpijadi želimo veliko uspeha in nepozabnih doživetij. Predvsem pa naj jih še naprej spremlja tista povezanost in pozitivna energija, ki smo ju začutili na njihovem treningu.
