Lastniki kmetijskih zemljišč ob reki Dravi iz občin Duplek, Starše in Hajdina so se organizirali v civilno iniciativo, preko katere bodo od zdaj izražali nezadovoljstvo in svoje zahteve zaradi škode, ki jim jo povzročajo vse bolj pogoste poplave reke, ob kateri imajo svoja kmetijska zemljišča. Od pristojnih v državi pričakujejo ukrepe, zato bodo v najkrajšem možnem času skupaj sklicali vse odgovorne, od kmetijskega ministrstva do upravljavcev voda in Dravskih elektrarn Maribor.
Sredi njive zazevala luknja
Franc Žunkovec je le eden izmed oškodovanih kmetov, ki jim Drava vse pogosteje povzroča sive lase. Po zadnjih poplavah je na njivi odkril okoli dva metra globoko luknjo.
“Ko je voda toliko odtekla, se je malo posušilo in smo šli pogledat in nismo si niti predstavljali, da je takšna luknja,” nam pove Žunkovec.
Drava odnaša rodovitno zemljo
To je sodu izbilo dno. Ne le, da je Drava uničila pridelek, na kmetijska zemljišča pa nanosila prod in mulj, reka je s seboj odnesla tudi rodovitno zemljo. Po besedah Žunkovca manjka 1200 kubičnih metrov zemlje manjka.
“Da se sanirajo te luknje, pa zemlje v občini Starše ni. Mi je nimamo, kje jo bomo dobili, kako jo bomo dobili, ta trenutek ne znamo povedati”.
Poplave vse pogostejše
Poplave so na območju občin Starše, Duplek in Hajdina vse pogostejše. Drava po besedah kmetov ob vsakem že najmanjšemu razlitju odnaša ceste in erozijsko uničuje kmetijska zemljišča ... Oškodovan je tudi kmet Marjan Kramberger, ki pravi, da si ne želijo odškodnin, ampak, da se reka Drava uredi, “da ne bo že pri 1500 kubikih povzročala takšne škode, ker Drava mislim, da se da urediti na 2000 kubikov, da ne bo povzročala škode”.
Kmetje, združeni v civilno iniciativo, zahtevajo ukrepanje
Vse pogostejše poplave po mnenju kmetov kažejo na to, da se je Drava zarasla in je slabše pretočna. Na udaru pa so kmetije. Silvo Drevenšek vodja civilne iniciative pojasni:
“Prvo pridelek izgine, potem izgine ornica, potem nastanejo celi kanjoni. In enostavno, preden se ta zemlja, preden se na novo vzpostavi humus, da se vrne in tak naprej, so leta in leta ... Vprašanje je, kako sploh kmetijstvo preživi”.
Kmetje, združeni v civilno iniciativo, zahtevajo čimprejšnjo ureditev območja Drave. Le tako bodo pridelki in rodovitna zemlja varni. Na tem območju zdaj ne more rasti nič. Čas pa se izteka. Klimatske spremembe napovedujejo še več poplav, že zdaj pa je prizadetost kmetij na teh območjih neizmerna.
Starejše novice
