Kazen zaradi izobešene palestinske zastave?
V industrijski coni Lancova vas v občini Videm že od poletja plapola palestinska zastava, izobešena na zemljišču podjetja Ekologo.
Zastava, ki je vidna s ceste, je sprožila odzive v lokalni skupnosti in privedla celo do prijave policiji.
Na zastavo je na zadnji seji občinskega sveta opozoril svetnik Slovenske demokratske stranke Žiga Škrabl, ki je poudaril, da obrtna cona ni prostor za politična ali ideološka sporočila, temveč za gospodarstvo in podjetništvo. Po njegovih besedah je izobešanje palestinske zastave povzročilo napetosti med občani.
Obstaja pravna podlaga za kaznovanje?
Žan Petek iz podjetja Ekologo je na svojem Facebook profilu objavil uradno izjavo, saj pričakuje, da se bodo prijave policiji nadaljevale.
Pojasnil je, da je prepričan, da za kaznovanje ni pravne podlage.
»Izobešanje palestinske zastave ni in ne more biti prekršek po zakonu o varstvu javnega reda in miru, saj gre za izvrševanje ustavno zagotovljene pravice do svobode izražanja, določene v 39. členu ustave in desetem členu Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Kot je bilo zapisano v uradnem odzivu ministrstva za notranje zadeve z dne 2. decembra 2022, svoboda izražanja vključuje tudi pravico posameznika, da javno izrazi politična in humanitarna stališča.
Izobešanje palestinske zastave je bilo prav to – izraz solidarnosti z narodom, nad katerim so po ugotovitvah Mednarodnega združenja strokovnjakov za preprečevanje genocida izvršena dejanja z znaki genocida,« je zapisal Petek.
Petek je mnenja, da takšno dejanje ne pomeni posega v javni red ali ugled Slovenije, temveč nasprotno – izraža človekoljubje, sočutje in zavzemanje za mir ter spoštovanje človekovih pravic.
Ustavna pravica do svobode izražanja
»Po določbah 14. člena zakona o javnem redu in miru je prekršek mogoče storiti le naklepno, torej z namenom, da se nasprotuje javnemu redu in miru – tak namen v tem primeru očitno ne obstaja. Zato sem prepričan, da pogoji za pregon niso izpolnjeni in da bi vsakršna kazen pomenila nedopusten poseg v ustavno pravico do svobode izražanja, kar bi bilo v nasprotju z ustavo, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnimi načeli demokratične družbe. V demokratični in svobodni državi izražanje solidarnosti z žrtvami genocida ne sme in ne more biti kaznovano,« je še zapisal Petek.
Za pojasnilo smo se obrnili tudi na Policijsko upravo Maribor. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
