Mednarodni dan babic: Intervju z babico Petro Robič iz ptujske porodnišnice

Letošnji mednarodni dan babic, ki smo ga obeležili 5. maja, je potekal pod sloganom Babice podpirajo zdravo okolje za zdravo življenje.

Babice so kot izvajalke in zagovornice reproduktivnega zdravja ključne pri oblikovanju zdravstvenega sistema, zagotavljajo okoljsko trajnostne zdravstvene storitve in skrbijo za opolnomočenje žensk, da sprejemajo odločitve v svojo korist, korist svoje družine in našega planeta, ob mednarodnem dnevu babic sporoča Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Kaj pa nam je o svojem poklicu v praksi in delu v ptujski porodnišnici povedala babica Petra Robič?

Zakaj ste se odločili, da postanete babica? Kaj je tisto, kar vas je pritegnilo pri tem poklicu?

»Vedno sem si želela delati z ljudmi. Dokončno sem se odločila za svoj poklic na informativnem dnevu ob koncu srednje šole, kjer me je s predstavitvijo poklica babice omrežila gospa Mihaela Skoberne. Tistega dne smo se trije sošolci odločili za to pot in dvema nama je uspelo in delava svoj poklic še danes … 

Pritegnila me je samostojnost poklica, porod, ki je nekaj tako lepega, naravnega, rodi se novo življenje, ženska, ki rojeva, je čudež narave. To je poklic, ki mi je bil položen v zibelko.«

Kaj so po vašem mnenju tiste osebnostne lastnosti, ki jih mora babica imeti?

»Biti mora komunikativna, inteligentna, odgovorna, gibčna, potrpežljiva, temperamentna, sposobna reševanja problemov, značajna z moralno etičnimi vrednotami …«

Kaj imate najraje pri svojem delu?

»Najlepše je videti to čudovito energijo, s katero ženske rojevajo. Vedno znova se pri vsaki ženski srečaš z novim izzivom in iščeš recept, načrt, po katerem bo rodila svojega otroka v bistvu od prvih rednih popadkov do samega akta poroda. Vsaka ženska rodi na svoj način in nikoli ni enako. Porod ni enak porodu, v bistvu je vedno drugače. In to pri isti ženski.

Lansko leto sem imela tri družine, kjer je bil to za njih že tretji porod in sem bila pri vseh porodih njihovih otrok. Kdaj se kot babica v svojem poklicu, pa res počutiš staro. Je čas, ko prihajajo rodit že tudi otroci, ki sem jim pred dvema desetletjema pomagala na ta svet.«

Kaj je najtežje?

»Najtežji so žalostni dogodki, ki so del našega dela. Sočustvuješ s parom, ki rodi mrtvega otroka. Ti porodi so najtežji porodi, nabiti s čustvi, solzami. Dotakne se ti lastne duše in srca. Tukaj tudi sam rabiš oporo, pogovor sodelavcev in lastne družine.«

Kako dolgo že opravljate ta poklic?

»Diplomirala sem leta 2000 v Ljubljani in delo diplomirane babice opravljam že 24 let na ginekološko - porodnem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, katerega del je moje delovišče porodna soba, to je tako rečeno moj 'drugi dom'.«

Kaj je danes drugače kot pred leti?

»V bistvu je drugače kot pred leti to, da imam sedaj za sabo ogromno izkušenj, ki sem jih pridobila z leti dela v porodni sobi. Ja, to znanje bi si želela takrat, ko sem končala študij, ampak v našem poklicu dozoriš po štiridesetem letu.

Hvaležna sem vsem starejšim sodelavkam babicam, ki so bile moje mentorice, moje vzornice, od katerih sem črpala znanje in oporo pri porodih. 

V porodno sobo smo prinesle menjave položajev in porode na boku, kleče, sede, porod na pručki, porod v vodi in aktivno čuvanje presredka na koncu druge porodne dobe.«

Kaj so izzivi, s katerimi se babice trenutno soočate? Na sistemski ravni, v odnosu s porodnicami in kaj so izzivi sodobnega časa?

»Generacije porodnic se menjavajo in tudi me opažamo, da se porodnice preveč zanašajo in uporabljajo aplikacije na prenosnih telefonih. Te aplikacije so samo sodobna pomagala, glavni akter predihavanja popadkov in menjave položajev med porodom je še vedno ženska, ki rojeva in babica, ki svetuje in vodi aktivni del prve in druge porodne dobe. Usklajevanje komunikacije in zaupanja med njima je ključna. 

Porod, ki poteka varno in naravno poleg babice spremlja ginekolog porodničar. Moram pohvaliti naš zdravniško babiški tim, ki v porodni sobi izjemno dobro sodeluje in se dopolnjuje. Stremimo k izvajanju varnega naravnega poroda s čim manj agresivnimi posegi v okviru porodnišnice. Eden od izzivov sodobnega časa je tudi starejša populacija porodnic, ki se odločijo za prvi porod po štiridesetem letu. 

Vedno znova prihajajo porodnice s porodnimi načrti, ki jih skupno pregledamo in uskladimo z željami obeh sodelujočih strani.«

Spoznali sva se na vaši jogi za nosečnice, mi lahko poveste kaj več o tem? Še vedno izvajate jogo in šolo za starše? Kako je prišlo do tega, odzivi nosečnic, kaj vam je to prineslo v življenje?

»Bilo je dolgo in lepo obdobje mojega življenja. Skupaj z babico Angelo Forštnerič sva imeli ob četrtkih, v prostorih Osnovne šole Ljudski vrt, jogo za nosečnice s pripravo na porod in šolo za starše. Prišla je korona in zaključila najino delovanje v Ljudskem vrtu. Glede na delovni čas, ki se je spremenil, in domače obveznosti se nisem odločila za ponovni zagon šole za starše. Urice z nosečnicami ob četrtkih so spletle marsikatero prijateljsko vez, ki še vedno traja. 

Ja, joga je bila nekaj posebnega, predvsem sproščanje po jogi in marsikateri pogovor, ki se je zavlekel in smo se vesele razšle v pričakovanju, da se vidimo v porodni sobi. Moj odgovor je bil vedno in še vedno ostaja isti 'Če smo si usojene, se bomo srečale' in smo se.«

Kako je delati na Ptuju, v ptujski porodnišnici? Kakšen je kolektiv? Pogoji za porodnice napram drugje? Ste kdaj delali kje drugje?

»Vsa leta z velikim veseljem prihajam na Ptuj. Tukaj delati je vedno znova zanimivo in veselo. Pred leti je bila velika generacijska menjava med ginekologi in porodničarji. Za tem se je pa pomladil kader babic in imamo sedaj mladosten izgled kolektiva. Njim lahko predajam znanje, kot so ga meni podajale starejše babice.

Iz dneva v dan se trudimo biti mamicam, dojenčkom in očkom prijazna porodnišnica. Spadamo med redke porodnišnice v Sloveniji zraven Postojne in Jesenic, ki omogočamo našim porodnicam ogromno gibanja med porodom, menjave porodnih položajev, zasebnost partnerjev med porodom, porod v vodi, porod na pručki, porod na boku, porod sede, porod kleče, porod stoje. Uporabljamo naravne tehnike in farmakološko lajšanje porodnih bolečin.

Imamo tri porodne sobe v različnih barvah, z okni, skozi katera se vidijo drevesa, nebo, sonce, luna, zvezde. Kar jih dela drugačne, je možnost uporabe toalete v vsaki porodni sobi, kar je posebnost, ki je na voljo samo pri nas. V vseh porodnih sobah so možni vsi našteti položaji rojevanja. Želeli bi si tudi kakšen porodni apartma recimo glamping hišico, kjer bi cela družina čakala med popadki do poroda. 

Novopečenima staršema omogočamo posvečeno uro, začetek dojenja v prve pol ure. V zadnji letih je novost sobivanje očeta na porodnem oddelku. Vse te možnosti in pripravljenost dela osebja je v zadnjih letih dvignilo število porodov pri nas. K nam prihajajo rodit od blizu in od daleč. Ogromno jih prihaja iz Rogaške Slatine, Lenarta, Maribora in Slovenske Bistrice.«

Je kakšna zanimivost glede vašega poklica, ki jo redko kdo ve? Se res več dojenčkov rodi ob polni luni?

»Zanimivo je, največ otrok se spontano rodi ponoči. Svet se umiri in na Zemljo pade noč, gremo spat in takrat se začne pravljica. V telesu ženske se prebudijo hormoni, ki sprožijo popadke in začnejo enega najbolj naravnih procesov pri živih bitjih, to je porod.

Na vse nas vpliva polna luna. Nekje tri dni pred polno luno se opazi njen vpliv in tri dni po njej. Na samo polno luno, tisto noč, ni nekega večjega učinka, ker luna ne bo rodila namesto ženske. Popadkov si ne moreš sprogramirati, zgodijo se spontano, ko je telo zrelo za porod. Smo pa ženske del luninega cikla in se tekom 28 dni z njo spreminjamo in živimo. Prej, ko sprejmemo »biti ženske«, lepše nam je v življenju. 

Le ženska lahko mati postane in ta vez z otrokom je nekaj najlepšega v življenju. Zavedati se pa moramo, da s sabo nosi veliko odgovornosti, predanosti in ljubezni.«

Kaj bi svetovali mladim ljudem, ki se odločajo za ta poklic?

»Če se v srcu čutijo poklicane za poklic babice, naj se temu klicu z veseljem in z vso radostjo odzovejo! Poklic prinaša s sabo veliko odgovornosti za celo družino, veliko veselja, osebnega zadovoljstva in vedno znova se čez tvoje roke rodi novo življenje.«