Maruša Fijavž s Stranic, Zala Kresnik iz Šmarja pri Jelšah, Eva Kavčič iz Bele krajine, Zala Motaln iz Slovenskih Konjic in Tjaša Poglej iz Šentilja v Slovenskih Goricah so mlade psihologinje.
Združuje jih ljubezen do novih izzivov in želja po tem, da naredijo nekaj dobrega za starejše.
Ko hitro zmanjka tem za pogovor ...
Zamisel o pogovornih karticah za starejše se je mladim psihologinjam porodila med razmišljanjem o družbenih skupinah, ki bi jim lahko s svojim strokovnim znanjem pomagale. »Izbrale smo starejšo populacijo, ker so starejši pogosto ena izmed prezrtih socialnih skupin,« so povedale za Mariborinfo.
»Ko smo tako razmišljale o starejših, smo začele razpravljati, kako pri svojih babicah in dedkih opažamo, da lahko med starejšimi hitro zmanjka tem za pogovor ali pa pogovor ostane zgolj na površinski ravni,« pravijo.
Zaznale so, da se je potreba po kakovostnih odnosih in pogovorih v času koronakrize samo še povečala. »Po drugi strani se kot strokovnjakinje na področju duševnega zdravja zavedamo, kako zelo pomembni so topli medosebni odnosi in iskreni pogovori,« dodajajo.
Tako se je rodila ideja o pogovornih karticah, ki bodo narejene posebej za starejše.
Epidemija še povečala pomanjkanje kakovostnih odnosov med starejšimi
Psihologinje menijo, da je epidemija še poglobila osamljenost starejših: »Zlasti v začetku, ko smo se iz strahu pred neznanim še bolj strogo držali fizične in posledično tudi socialne distance.«
»Nekateri so zaradi strahu kar malo pozabili, kako se pogovarjati, navezati pristni stik s sočlovekom in ravno tem lahko pogovorne kartice še bolj koristijo,« razlagajo.
»Seveda pa ne moremo reči, da so vsi osamljeni, saj so se ljudje z izzivi korona krize spoprijemali različno in nekateri so se tudi uspešno prilagodili.« Navajajo, da so se nekateri namreč več slišali po telefonu, uporabljali druge komunikacijske kanale.
Kartice prilagojene starejšim, a lahko z njimi tudi vnuki stare starše spoznajo v novi luči
Kartice so v osnovni namenjene pogovorom med starejšimi, a se lahko z njihovo pomočjo pogovarjajo tudi različne generacije.
Kot pravijo naše sogovornice, lahko v primeru, da na kakšno vprašanje ne morejo odgovoriti, ker je prvotno namenjeno starejšim, samo prisluhnejo, kaj ima o njem povedati njihov sogovorec.
Pravijo, da je zanimivo predvsem, če se igrajo stari starši in vnuki, saj lahko vnuki slišijo veliko bogatih zgodb in svoje stare starše spoznajo v povsem novi luči.
Kartice s pogovornimi temami, ki so starejšim v pomoč pri pogovorih
Kartice obsegajo devet pogovornih tem: o meni, moji bližnji, moje otroštvo, moje delo, moje počutje, prosti čas, izleti, hrana in živali. Na karticah starejše čaka kar 78 različnih vprašanj. Avtorice kartic so skrbno načrtovale relevantna vprašanja, ki ustrezno nagovorijo starejše.
V ta namen so stopile v stik z domovi za starejše oziroma z njihovimi zaposlenimi in varovanci, ki so jim pomagali pri razvijanju ideje.
»Pri oblikovanju kartic smo tako upoštevale njihove povratne informacije in izhajale iz nekaterih njihovih značilnosti,« razlagajo psihologinje. Tako so kartice večje, večja je tudi pisava, vprašanja so zapisana z velikimi tiskanimi črkami, vprašanja so enostavna, kartice so preprostega izgleda.
»S karticami, ki ponujajo res pester nabor izhodiščnih vprašanj, želimo spodbuditi komunikacijo med starejšimi, razširiti in poglobiti tematike pogovora in preko vprašanj na karticah spodbujati zaznavanje pozitivnih vidikov življenja ter občutek življenjskega smisla,« pravijo avtorice.
Zavedajo se, da lahko kakšno na videz povsem običajno vprašanje pri osebi nehote vzbudi tudi stisko. Kot primer navajajo vprašanje o otrocih, ki je lahko negativno sprejeto, če so ti prezgodaj umrli.
Za ta namen so ustvarile kartico prve psihološke pomoči oziroma »kaj storiti, če govorcem med pogovorom postane težko«. Ta kartica vsebuje nekaj konkretnih vodil, kako postopati v teh primerih.
S karticami obdarile več domov starejših občanov
Kartice so zapakirale v volnene žepke, ki jih je iz reciklirane volne izdelala Ivanka Venko, varovanka Doma starejših občanov Danice Vogrinec Maribor.
»V prikupni embalaži smo z njimi v božično-novoletnih praznikih skupaj z ročno izdelanimi voščilnicami obdarile domove za starejše občane, s katerimi smo sodelovale pri razvijanju ideje,« razlagajo.
Kartice je tako prejel Dom starejših občanov Danice Vogrinec Maribor, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah in Lambrechtov dom Slovenske Konjice.
Pogovorne kartice med starejšimi dobro sprejete
Avtorice kartic povedo, da so prve povratne informacije izredno pozitivne: »Ob predaji kartic so zaposleni povedali, da jim bodo kartice prišle zelo prav v različnih kontekstih in različnih aktivnostih – tako v organiziranih skupinah, kot je na primer skupina za samopomoč, kot tudi v prostem času oskrbovancev.«
»Uporabne se jim zdijo tako v skupinah kot tudi v parih, saj ocenjujejo, da gre za kakovosten pripomoček za razvijanje raznolikih pogovorov,« dodajajo psihologinje.
S pogovornimi karticami želijo opremiti vse slovenske domove za starejše
Ustvarjalke pogovornih kartic si želijo, da bi z njimi opremile vse slovenske domove za starejše, kasneje pa kartice ponudile tudi širše in s tem starejši populaciji pomagale pri širjenju socialne mreže ter spodbujanju socialnih veščin.
»Takšnih kartic v tiskani obliki v Sloveniji še ni mogoče dobiti, zato pomenijo nekaj novega v našem prostoru, hkrati pa bodo tudi pomembno pripomogle h kakovostni starosti Slovencev,« pravijo in dodajajo, da zato svojega projekta še ne zaključujejo.
»Prizadevamo si, da pridobimo finančna sredstva, ki nam bodo pomagala kriti stroške tiskanja, kar nam bi omogočilo razširitev pogovornih kartic po vsej Sloveniji,« razkrivajo svoje načrte.
Majhen korak k pozitivni spremembi
»Zdi se nam, da živimo v družbi, ki ceni predvsem mladost,« menijo mlade psihologinje in dodajajo: »Veliko starejših je trenutno na žalost zaprtih v domovih za starejše, pa tudi drugače na starejše pogosto pozabimo, ker se nam kar naprej nekam mudi.«
»S tem v mislih in z mislijo, da bomo nekoč vsi stari in si gotovo ne želimo biti prezrti, smo se tudi lotile tega projekta,« dodajajo.
»Menimo, da je korake k temu, da bi se starejše bolj cenilo in se jim posvetilo več pozornosti, potrebno začeti delati že zdaj, ko smo mlade,« za konec povedo psihologinje. Verjamejo, da njihov projekt majhen korak k tej pozitivni spremembi, ki morda k podobnim dejanjem spodbudi še koga drugega.
Starejše novice
