Kot vse kaže, bo Vlada Republike Slovenije tudi letos podprla izvajanje letalske obrambe pred točo.
Kot je razvidno iz sklepa, ki ga je 2. februarja letos sprejela Vlada Republike Slovenije, se letalska obramba pred točo izvaja na območju severovzhodne Slovenije. Izvaja se s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom. Na podlagi dvoletnih vladnih sklepov se je v letih 2012 do vključno 2023 izvajanje letalske obrambe pred točo sofinanciralo.
Pred tem se je, od leta 1999 do 2011, izvajal projekt poskusnega posipanja točonosnih oblakov, ki pa ni dal novih dodatnih dejstev, na podlagi katerih bi bila sprejeta odločitev za nadaljevanje obrambe pred točo ali za ukinitev.
Vlada si želi podpreti izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije tudi v letih 2024 in 2025.
PREBERITE ŠE:
Sredstva za sofinanciranje samo, če bo predlog podprla vsaj polovica občin
Sredstva s proračunske postavke ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo zagotovljena, v kolikor bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti, je razvidno iz vladnega sklepa.
V izvajanje letalske obrambe pred točo bi moralo biti vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije.
Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz Koroške statistične regije.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 odstotkov sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.
O podpori tudi na peti redni seji Kolegija županov Spodnjega Podravja
O izvajanju letalske obrambe pred točo so se v ponedeljek pogovarjali tudi na Ptuju na peti redni seji Kolegija županov Spodnjega Podravja.
Župani občin Spodnjega Podravja so predlog podprli.
Ker je kriterij za višino sofinanciranja, ki ga plača vsaka občina posebej, površina, je bilo izraženo nekaj pomislekov iz strani določenih občin. V dvomih so bile predvsem župani občin, ki imajo večjo površino in zato plačujejo več, a imajo manj kmetijskih površin, pa več gozdnih.
Predlog so občine na koncu podprle, saj naj bi se o omenjenem dalo dodatno pogajati in znižati višino končnega zneska sofinanciranja.
PREBERITE ŠE:
Ali takšna obramba pred točo deluje?
V omenjenem vladnem sklepu je zapisano, da je mnenje meteorološke stroke doma in v svetu enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi.
Pri tem poudarijo še, da je najboljša obramba pred posledicami toče sicer celovito obvladovanje tveganj z izvajanjem preventivnih ukrepov, ki so sofinancirani v okviru nacionalnih in evropskih sredstev.
Med preventivne ukrepe štejemo postavitev rastlinjakov in plastenjakov in protitočnih mrež, s katerimi kmetijska gospodarstva preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi toče.
Kmetijske pridelke je mogoče tudi zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije.
Župani občin Spodnjega Podravja so na tem mestu podali sklep, da naj država pozove zavarovalnice, da bi sodelovale pri sofinanciranju. Pravijo, da bi prav tako lahko razmislili o tem, da bi se letalska obramba pred točo v večjem delu, če ne v celoti, financirala s strani privatnikov, kot je to urejeno v Avstriji.
Smiselna bi bila širitev obrambe pred točo
Letalski center Maribor, ki je izvajalec projekta, izpostavlja, da bi bilo smiselno obrambo pred točo razširiti. Njihov predlog je nabava dveh novih letal in opreme, postavitev radarja v severovzhodni Sloveniji (Žikarce) in nabava povezovalne računalniške opreme, serverja, protokolov ter ostalih dovoljenj.
Da sta trenutno na voljo samo dve letali in je učinkovito pokrivanje celotnega območja pod vprašajem, so izpostavili tudi na peti redni seji Kolegija županov Spodnjega Podravja.
