Našli so sledi romanskega ometa: To naj bi bila najstarejša hiša na Ptuju

Prešernova ulica je zgodovinsko gledano izjemno zanimiva ulica v starem mestnem jedru. Veliko zgradb je pomembnih zgodovinskih in kulturnih spomenikov, ki pričajo o bogati zgodovini mesta Ptuj. 

Pa veste, katera hiša velja za najstarejšo?

Tudi zgradbe okoli domnevno najstarejše hiše zanimive

Stavba na Prešernovi ulici s hišno številko tri je ozka dvoosna stavba, njeno pročelje pa je poslikano z dekorativnimi geometrijskimi liki, ki delijo etaže in 'šivanimi robovi' na straneh. 

Zanimiv je tudi portal iz časa renesanse, ki je pravokoten, na podboje pa sta prislonjena nažlebljena pilastra z jonskima kapiteloma.

Za najstarejšo ptujsko hišo pa velja njena soseda, zgradba s hišno številko 4, lahko preberemo na spletni strani Discover Ptuj.

Najstarejši vidni elementi pripadajo 16. stoletju

Ob njeni prenovi v sedemdesetih letih 20. stoletja so na pročelju in delno na dvoriščni strani našli sledi romanskega ometa. Le tega so nato rekonstruirali.

Stavba je bila večkrat prezidana, najstarejši vidni elementi pa pripadajo 16. stoletju.

Iz tega časa so na glavnem pročelju profilirani okenski okvirji v nadstropju in balkon, ki sloni na dveh konzolah.

Pod njim je bila na steni še do prve svetovne vojne vidna stenska slikarija, ki pa jo je žal uničil zob časa.

Podobno je okrašen tudi portal na dvoriščni strani stavbe.

Na hodnik v nadstropju vodi stopnišče z zanimivim osmerokotnim stebričem, ki se dviguje v treh etažah in ki ga krasijo trije kockasti kapiteli.

Hodnik je obokan, sklepniki na križiščih grebenov pa imajo obliko grbov.

Prešernova ulica je imela skozi zgodovino vedno pomembno vlogo

Prešernova ulica na Ptuju je osrednja ulica starega mestnega jedra, ki poteka od Slovenskega trga do Dominikanskega samostana, ovijajoč se okrog grajskega griča.

Discover Ptuj je zapisal, da je bila v rimski dobi grobiščna cesta, v srednjem veku pa tržna ulica, kjer so potekali sejmi. Leta 1445 je bila prvič poimenovana kot Žitna ulica zaradi postavitve žitne mere. 

Kasneje je postala Gosposka ulica, saj so tam prebivali pomembni meščani, dokler ni po prvi svetovni vojni dobila današnjega imena po pesniku Francetu Prešernu.

Današnji videz z enotnimi pročelji in strehami izvira iz 16. stoletja, ko so bile hiše prenovljene in povezane, prej pa so bile postavljene pravokotno na ulico.