Orači sodijo med najbolj priljubljene in prepoznavne pustne like Ptujskega polja. Z obrednim oranjem in sejanjem na vaških dvoriščih domačinom simbolično prinašajo dobro letino, zdravje in srečo v družini.
Mladi orači nadaljujejo dolgoletno tradicijo in z obrednim oranjem ter sejanjem na vaških dvoriščih domačinom simbolično prinašajo dobro letino, zdravje in srečo v družini.
Ta običaj je močno zakoreninjen tudi med vaščani Podvincev, kjer ima tradicija oračev dolgo in bogato zgodovino. Letos so v velike čevlje starejše generacije pogumno stopili mlajši orači, ki z enakim spoštovanjem in predanostjo nadaljujejo delo svojih predhodnikov in vestno opravljajo obhode po hišah.
Njihovo vlogo je strnil predsednik pustne skupine Orači iz Podvinc Domen Vidovič: »Orač je lik, ki k hiši pripelje zdravje, dobro letino in predvsem veselje. Mi pridemo na dvorišče, simbolično zorjemo brazdo, pobirač poseje in pograblja žito, gospodarjem zaželi dobro letino, vsi skupaj pa zapojemo tudi kakšno pesem.«
Skromni začetki
Skupina, ki jo danes sestavlja približno 15 mladih fantov iz Podvincev in okoliških vasi, je svoje začetke zabeležila že pred štirimi leti.
Takrat so v precej okrnjeni zasedbi obiskali le nekaj hiš v vasi. Pravih oblek sprva niso imeli, zato so iz domačih omar poiskali oblačila, ki so jih v isti vlogi nekoč nosili že njihovi dedki.
Po dvoriščih so orali s starim, doma izdelanim plugom brez posebnih okraskov, vendar jih to še zdaleč ni ustavilo.
Starejši predajajo vajeti mladim
Starejši orači, ki so dolga leta obiskovali hiše po vasi, so se letos odločili, da je napočil čas za predajo tradicije mlajši generaciji, kar so fantje z veseljem sprejeli.
»Veliko so nam svetovali in pomagali, za to se jim iskreno zahvaljujemo,« je odnos s starejšimi orači opisal Vidovič.
Topel sprejem poplača trud
Fantje, povprečno stari okoli 20 let, se odgovornosti, ki so jo prevzeli, dobro zavedajo, zato so se na svojo pomembno vlogo tudi skrbno pripravili. Z denarjem, zbranim med lanskoletnimi obhodi, so si letos dali sešiti nove obleke in predpasnike z napisi, kupili pa so tudi hlače, škornje ter klobuke, ki jih krasijo pisani trakovi.
Z novimi opravami so svoje obhode od hiše do hiše še dodatno obogatili. Kot pravijo, so Podvinčani veseli nove generacije, o čemer pričata predvsem topel sprejem in dobra pogostitev.
Vidovič je ob tem dodal: »Kljub temu da so naši največji sponzorji vaščani vasi Podvinci, za kar se jim iskreno zahvaljujemo in smo zelo veseli, da nas tako podpirajo, pa imamo tudi zunanje sponzorje. Vsako leto se s kombiji odpravimo na pot in širimo tradicijo tudi po sosednjih krajih in širše. Najdlje smo bili pri prijateljih v Radencih, kjer so bili nad masko, ki so jo takrat videli prvič, zelo navdušeni.«
Slovenska pesem, ki povezuje
Pomemben del obiska oračev je tudi glasba. Podvinški orači prepevajo predvsem ljudske in starejše narodno zabavne pesmi, ki jih spremlja zvok harmonike. Vsem članom je ta glasba zelo pri srcu, zato jo želijo v svoji okolici ohranjati in s tem izražati spoštovanje do tradicije.
Povedali so, da je iz nabora ljudskih in narodnih pesmi njihova najljubša 'En hribček bom kupil', saj jih spremlja že od samega začetka. Takrat so to pesem prepevali pri čisto vsaki hiši.
Zanimanje mladih narašča
Podvinški orači opažajo, da je zanimanja mladih za pustne običaje vsako leto več, kar pripisujejo predvsem dejavnosti različnih društev v okolici Ptuja. Njihovo trditev potrjuje dejstvo, da v Podvincih deluje še ena, mlajša skupina oračev, ki jo sestavljajo osnovnošolci.
»V veliko čast nam je, da mi, kot mlada generacija oračev, lahko gledamo še mlajše od nas, ki se že zanimajo za ta običaj. Lahko smo pomirjeni, tradicija se pri nas ne bo končala.« je dodal Vidovič.
Pustno veselje ne izginja
Po pogovoru s skupino je jasno, da tradicija oračev v Podvincih ostaja v varnih rokah. Fantje se naloge lotevajo z velikim spoštovanjem do običaja, s čimer bodo, v kombinaciji s slovensko pesmijo, še dolgo razveseljevali tako vaščane Podvincev, kot tudi prebivalce drugih krajev.
»Poleti in pozimi čakamo samo na fašenk, to je za nas tradicija, ki nam je bila položena v zibelko, zelo nas razveseli, radi to ženemo naprej in mislim, da je fašenk v naših krajih res nekaj edinstvenega, z ničemer se ga ne da primerjati.« je njihov odnos do pusta strnil Vidovič.
Jana Kuhar
