Kazalniki kažejo nadpovprečne rezultate pri preventivi in prometni varnosti, medtem ko izstopa višja stopnja obravnav zaradi srčne kapi.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje za leto 2025 ponujajo redek, a zelo konkreten vpogled v to, kako zdravo (ali nezdravo) je življenje v Mestni občini Ptuj.
Ne gre za abstraktno statistiko, temveč za podatke, ki povedo, kako pogosto ljudje zbolijo, kako varni so v prometu, kakšno je duševno zdravje skupnosti in kako učinkovita je preventiva.
Preverili smo stanje zdravja občanov Ptuja z razlago, kaj številke pomenijo za prebivalce in kako se občina uvršča v primerjavi z drugimi. Podatki o zdravstvenem stanju mešano sliko. Na nekaterih področjih ptujska občina izstopa v pozitivnem smislu, drugod pa opozarja na resnejše izzive.
Manj bolniških odsotnosti kot v državi
Delovno aktivni prebivalci Ptuja so bili v povprečju na bolniški odsotnosti 16,4 koledarskega dne na leto, medtem ko slovensko povprečje znaša 19 dni. To pomeni, da je bolniška odsotnost v občini krajša od državnega povprečja, kar lahko kaže na relativno dobro splošno zdravstveno stanje delovno aktivne populacije.
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, medtem ko je bil delež tistih, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, nižji od državnega povprečja, kar predstavlja spodbuden podatek.
Izstopajoče visoka stopnja srčnih kapi
Bolj zaskrbljujoč je podatek o bolnišničnih obravnavah zaradi srčne kapi. V Mestni občini Ptuj je stopnja znašala 2,6 na tisoč prebivalcev, starih od 35 do 74 let, medtem ko slovensko povprečje znaša 1,9 na tisoč. To pomeni, da je pojavnost srčne kapi v tem starostnem obdobju na Ptuju občutno višja od državnega povprečja.
Po drugi strani je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka pri starejših prebivalcih nižja kot v Sloveniji. Na Ptuju je znašala 5,4 na tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa 6,1 na tisoč.
Delež uporabnikov pomoči na domu je bil v občini nižji od slovenskega povprečja, kar lahko kaže bodisi na manj potreb bodisi na manjšo vključenost v to obliko oskrbe.
Stopnja umrljivosti zaradi samomora je znašala 18 na 100.000 prebivalcev, kar je enako slovenskemu povprečju.
PREBERITE ŠE:
Manj prometnih poškodb, dobra odzivnost v programu Zora
Med dejavniki tveganja izstopa podatek o bolnišničnih obravnavah zaradi poškodb v transportnih nezgodah. Stopnja je bila 0,3 na tisoč prebivalcev, medtem ko slovensko povprečje znaša 1,0 na tisoč. To pomeni, da je število tovrstnih poškodb na Ptuju bistveno nižje kot v državi.
Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju. Tudi telesni fitnes otrok je primerljiv s slovenskim povprečjem.
Pri preventivnih programih so rezultati različni. Odzivnost v Program Svit, namenjen presejanju za raka debelega črevesa in danke, je bila 64,2 odstotka, kar je nekoliko pod slovenskim povprečjem, ki znaša 65,3 odstotka. Bistveno bolje pa se je občina odrezala v Programu Zora za presejanje raka materničnega vratu. Presejanost je dosegla 78,8 odstotka, medtem ko slovensko povprečje znaša 74,5 odstotka.
Kazalniki tako kažejo, da Mestna občina Ptuj na nekaterih področjih dosega nadpovprečne rezultate, zlasti pri preventivi in prometni varnosti, medtem ko višja stopnja srčnih kapi ostaja eden ključnih zdravstvenih izzivov občine.
