Kaj na očitke o neurejenosti Ptujskega jezera in pristanišča Ranca odgovarjajo v Dravskih elektrarnah Maribor?
Kot smo že poročali, je ptujska svetnica Sergeja Puppis Freebairn iz svetniške skupine Lista Andreja Čuša MI&ČUŠ pred tedni ponovno opozorila na stanje v pristanišču Ranca, kjer so poleti obiskovalci in domačini opozarjali na smrad in zanemarjeno območje pred gostinskim lokalom.
Kdo bo prevzel odgovornost?
Na spletnih omrežjih so se pojavile tudi fotografije zaliva, polnega smeti, vejevja in občasno celo kakšnega kadavra. Puppis Freebairn je izpostavila odgovornost Dravskih elektrarn Maribor, ki po njenem mnenju blato odlagajo preblizu Rance, ter opozorila, da je bila ptujska občina s podrobnostmi odlaganja pravočasno seznanjena in se je z njimi strinjala.
Iz Mestne občine Ptuj pojasnjujejo, da je Ptujsko jezero del vodotoka 1. reda, upravljajo ga Dravske elektrarne Maribor in da gre za območje Natura 2000, kar omejuje možnosti urejanja prostora.
Komunalno podjetje Ptuj skrbi za vzdrževanje plovnih poti in vodne infrastrukture, medtem ko dodatna košnja in čiščenje potekata le v času plovnosti, od 15. aprila do 15. novembra.
Občina je pojasnila, da je občasna razrast podvodne vegetacije na Ptujskem jezeru normalen pojav, ki ga pospešujejo topla poletja in hranila v vodi, zato se rastlinje praviloma ne odstranjuje. Dodali so, da poglabljanje in črpanje mulja sicer omejujeta njegovo širjenje, vodne rastline pa predstavljajo pomemben vir hrane za številne vrste ptic.
PREBERITE ŠE:
Kaj pravijo Dravske elektrarne Maribor?
Iz Dravskih elektrarn Maribor so odgovorili, da je tako imenovana 'brozga' na gladini vode naraven pojav, ki se občasno pojavlja v stoječih ali počasi tekočih vodnih telesih, kot je tudi akumulacijsko jezero.
Gre za kombinacijo naravnih procesov v vodi (delovanja alg, mikroorganizmov, cvetenja fitoplanktona in organskih delcev), ki se zaradi mirne vodne površine lahko začasno nakopičijo na določenih območjih, zlasti v zalivih in ob obrežjih.
Kot so pojasnili, nastanek tega pojava ni neposredno povezan z ureditvijo brežine, temveč predvsem z naravnimi biološkimi in fizikalnimi procesi, ki so odvisni od vremenskih razmer, temperature vode in pretoka reke.
»Fizično odstranjevanje praviloma ni potrebno niti smiselno, saj gre za naraven, začasen pojav, ki običajno izgine sam, ko se spremeni pretok ali temperatura vode. Kljub temu bomo še naprej redno spremljali stanje akumulacije. Za urejanje celotnega območja pristanišča Ranca pa je s podelitvijo koncesije Mestne občine Ptuj zadolžen koncesionar plovbnega območja,« so dejali.
Ekološko sanirana brežina Ptujskega jezera
Površina, na katero se nanaša vprašanje, predstavlja tudi ekološko sanirano brežino Ptujskega jezera, ki je nastala v okviru projekta revitalizacije Ptujskega jezera.
»V Dravskih elektrarnah Maribor brežine urejamo celostno, z upoštevanjem načel sonaravnega videza, ohranjanja energetskega potenciala ter zagotavljanja varnosti. Za tovrstne ureditve veljajo posebne zahteve Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, po katerih je dovoljeno zasaditi izključno avtohtone rastlinske vrste. Vsaka drugačna zasaditev ali poseg bi bil v nasprotju z zahtevami zavoda. Košnja na omenjeni površini je mogoča le dvakrat letno, skladno z določili Zakona o divjadi in lovstvu ter naravovarstvenimi smernicami Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Kar zadeva umeščanje urbane opreme, pa je to področje del odloka o ureditvi Ptujskega jezera, ki ga pripravlja Mestna občina Ptuj,« so razložili.
Dravske elektrarne Maribor poudarjajo, da delujejo z visokim spoštovanjem do okolja in enako odgovornost pričakujejo od vseh partnerjev in podizvajalcev. Dodajajo, da zaradi narave terenskega dela vsakodnevni odvoz opreme ni vedno izvedljiv, zato je ta med izvajanjem del začasno nameščena na delovišču.
Dela v okviru projekta revitalizacije Ptujskega jezera še potekajo in bodo zaključena do sredine novembra. Po njihovem zaključku bo vsa delovna oprema ustrezno odstranjena ali varno shranjena.
