Sergeja Puppis Freebairn je znova opozorila na stanje v pristanišču Ranca.
Ptujska svetnica Sergeja Puppis Freebairn iz svetniške skupine Lista Andreja Čupa MI&ČUŠ je v svetniškem vprašanju Mestni občini Ptuj znova opozorila na urejenost Rance.
Stanje pristanišča Ranca pred gostinskim lokalom je bilo namreč to poletje predmet kritike tako domačinov kot turistov zaradi smradu in smeti.
»Na spletnih omrežjih so se pojavile tudi slike zanemarjenega zaliva, polnega vejevja, smeti, gošče in občasno celo kakšnega kadavra. Žal ni bilo mogoče opaziti niti enkrat, da bi se smeti in vejevje odstranjevalo iz vode, kot je to navedeno v odgovoru na svetniško vprašanje 584/21. Stanje je posledica nanosa usedlin na levi strani Rance, saj ni več pretočnosti zaliva, voda v celoti zastaja, razrastle so se alge, rastlinje in v vodi pa razpadajo, posledično smrdi. Samo stanje umetne brežine, za katero se je obljubljalo, da bo lepo urejena, pa je daleč od tega, saj je poraščena s plevelom in ne 'lepo travico'.
Na to, da Dravske elektrarne Maribor to počnejo preblizu Rance sem opozorila takoj, ko so začeli z nanašanjem blata, pozvala sem tudi, da se lokacija premakne, odgovor občine je takrat bil, da ni bila seznanjena z lokacijo odlagališča blata. Na mojo pobudo je prišlo do sestanka s predstavniki Dravskih elektrarn Maribor, kjer se izkazalo, da temu ni čisto tako, saj je so predstavniki povedali, da je bila Skupna občinska uprava ne samo seznanjena s tem, temveč se je celo strinjala s tem,« je bila ostra Puppis Freebairn, ki jo zanima, kdo bo prevzel odgovornost za to.
PREBERITE ŠE:
-
Lokalno | 0 komentarjev
Je Ranca zanemarjena? Toliko plača občina za letno vzdrževanje
-
Lokalno | 0 komentarjev
Zakaj počasen razvoj Ptujskega jezera? Županja pojasnjuje ...
Zakonske in naravovarstvene omejitve
Iz občinske uprave so odgovorili, da se Mestna občina Ptuj zaveda izjemnega pomena Ptujskega jezera za lokalno skupnost, trajnostni turizem, rekreacijo in naravno dediščino.
Da pa se, kljub močni želji in jasni viziji razvoja tega območja, sooča s številnimi zakonskimi in naravovarstvenimi omejitvami, ki izhajajo iz državne zakonodaje, upravljavskih pristojnosti ter lastniških razmerij.
Razložili so, da je Ptujsko jezero umetno jezero na reki Dravi, ki sodi med vodotoke 1. reda, kar pomeni, da je v celoti pod upravljanjem države. Je del območja Natura 2000, ima status posebnega varstvenega območja ter ekološko pomembnega območja.
Zaradi tega je vsaka ureditev prostora na in ob jezeru strogo regulirana - tako z vidika vodnega režima kot tudi varstva narave.
Prvenstveno je Ptujsko jezero z reko Dravo namenjeno energetski izrabi in je v upravljanju Dravskih elektrarn Maribor. Z odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru je Ptuj skupaj z občino Markovci upravičen do souporabe, ki pa je močno regulirana in podvržena številnim državnim predpisom ter posebnim vodnim in naravovarstvenim režimom.
»Zavedamo se, da je območje pristanišča Ranca eno izmed pomembnejših javnih prostorov ob reki Dravi ter ključno za razvoj rekreacijskega in turističnega potenciala mesta, zato spremljamo stanje z vso resnostjo,« so zapisali na ptujski občini.
Kaj je v pristojnosti Komunale Ptuj?
Komunalno podjetje Ptuj vzdržuje vodno infrastrukturo in plovbne poti pri pristanišču Ranca v okviru občinskega vodnega dovoljenja, medtem ko za preostalo območje jezera in brežin skrbi družba Dravske elektrarne Maribor.
Ta območje občasno dodatno pokosi in očisti na prošnjo občine, čeprav to presega njihove koncesijske obveznosti. Vsa dela so dovoljena le med 15. aprilom in 15. novembrom, v času plovnosti in največje obiskanosti jezera.
Občina: Podvodna vegetacija je normalen pojav
»V jezeru se občasno, odvisno od leta, razvije podvodna vegetacija, ki morebiti za naključnega opazovalca izgleda moteča, voda pa zaradi tega deluje nečisto, vendar se ta vegetacija ne odstranjuje. Topla poletja so, poleg hranil v vodi (nitrati, fosfati), idealna za razvoj in razrast podvodne in plavajoče vodne vegetacije. Vodno rastlinje je lahko delno moteče za plovbo, vendar te rastline v večini primerov rastejo le v plitvi vodi, kjer plovbe ni. S stalnim črpanjem mulja (ki ga izvajajo Dravske elektrarne Maribor) in s poglabljanjem, se delno preprečuje tudi večja razrast te vegetacije. Sicer pa so vodne rastline pomembna hrana za več vrst ptic,« so še pojasnili in dodali, da so za dodatna pojasnila zaprosili tudi Dravske elektrarne Maribor.
Po prejemu odgovora ga bodo posredovali.