Mariborski zapor je 113,6-odstotno zaseden, vse več je tudi konfliktov med zaprtimi osebami.
Slovenski zaporski sistem se sooča s številnimi izzivi. Med najbolj perečimi so pomanjkanje kadra, prostorske težave in vse zahtevnejša struktura zaprtih oseb.
Z razmerami sta se ob obisku zavodov v Celju in Mariboru neposredno seznanila minister za pravosodje Mihael Zupančič in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše.
Namen obiskov je bil dobiti neposreden vpogled v delo obeh zavodov in razmere, s katerimi se zaposleni srečujejo vsak dan, ter se pogovoriti o nadaljnjih ukrepih za izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev.
V mariborskem zaporu 159 ljudi, kapaciteta je 140
Posebej zahtevne so razmere v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor.
Matični zavod ima kapaciteto 140 oseb, 25. avgusta 2026 pa je bilo v njem 159 zaprtih oseb. Zasedenost je tako dosegla 113,6 odstotka.
Kljub temu po navedbah Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij zaposleni veliko pozornosti namenjajo strokovnemu delu in pripravi zaprtih oseb na življenje po prestani kazni.
V zadnjem letu so močno povečali tudi obseg izobraževalnih in prostočasnih aktivnosti.
V zaporu dela tudi del zaprtih oseb
Pomemben del vsakdanjega delovanja mariborskega zavoda predstavlja delo zaprtih oseb. Na hišnih delih je bilo v zadnjem letu dnevno zaposlenih povprečno 49 zaprtih oseb, med njimi tudi priporniki.
Čeprav so varnostne razmere trenutno stabilne, zaposlene obremenjuje več dejavnikov.
Vse več konfliktov med zaprtimi osebami
Med težavami izstopa povečano število pripornikov. Zaposleni se soočajo tudi z velikim številom odpovedi spremstev ter povečanim obsegom avdio-video konferenc s sodišči.
Ob tem v zavodu zaznavajo tudi vse več konfliktov med zaprtimi osebami.
Za izboljšanje razmer so že pripravljeni projekti prenove nekaterih prostorov. Med drugim načrtujejo prenovo kuhinje z jedilnico, ambulante z bolniško sobo ter prostorov za pravosodne policiste in policistke.
