Na sejmu Agra so v minulih dneh pripravili strokovni posvet o možnosti namakanja kmetijskih površin na območju Pomurja.
Na sejmu Agra so včeraj, 29. avgusta 2023, pripravili strokovni posvet o možnosti namakanja kmetijskih površin na območju Pomurja.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, je dejal, da vsebina dogodka sicer ne sovpada najbolj s tem, ko se Slovenija sooča s poplavami, kar pa nič ne zmanjšuje pomembnosti tega posveta.
»Tako kot imamo danes poplave, se lahko zgodi že jutri, da se bomo srečali s sušo, ki predstavlja eno večjih groženj kmetijstvu in gospodarstvu tako v naši regiji kot tudi širše,« je dodal.
Na posvetu so predstavili projekt, na katerem so delali zadnji dve leti, o projektu pa so obvestili strokovno javnost.
»Brez namakanja kmetijstva v Pomurju enostavno ne bo«
Cilj njihovih aktivnosti je, da omogočijo pomurskim kmetom in kmetijskemu gospodarstvu, da bodo lahko v prihodnje namakali 15.000 hektarjev obdelovalnih površin.
»Danes namakamo zgolj slabih 1000 hektarjev površin. Zavedati se moramo, da brez namakanja, kmetijstva v Pomurju enostavno ne bo. Imamo to srečo, da živimo ob reki Muri, ki nam vodo ponudi takrat, ko jo najbolj potrebujemo,« je povedal Grah.
»Ne bomo se pogovarjali, ali bomo namakali, ampak kdaj in kako bomo namakali,« je dodal.
Namakanje je nujno zaradi ekstremnih razmer in spomladanskih vetrov
Naslednji je na posvetu spregovoril Stanko Kapun, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Pojasnil je, da so na področju namakanja nekaj že naredili, saj se predvsem trajni nasadi na področju Pomurja že namakajo.
Po njegovi oceni je zaradi ekstremnih razmer, sušnih obdobij in spomladanskih vetrov, ki še dodatno izsušujejo kmetijsko zemljo, nujno namakanje kmetijskih površin.
»Če želimo, da v prihodnje ne izgubimo 15.000 hektarjev kmetijskih površin, je nujno, da gremo v namakanje,« je jasen.
»Suše kot naravni pojav moramo obvladovati«
Andrej Biro, direktor Vodnogospodarskega podjetja Pomgrad in strokovnjak za vodarstvo, je predstavil, zakaj je namakanje sploh pomembno.
»Poznamo pretekle suše, poznamo podnebne spremembe, poznamo škodo, ki jo suše povzročajo ... Suše kot naravni pojav moramo obvladovati, če želimo imeti v prihodnje neko kontinuiteto v kmetijstvu,« je dejal.
Ob tem je dodal: »Ključna zadeva je prilagajanje. Škode v Pomurju zaradi suše v zadnjih 50 letih je bilo 50 milijonov evrov.«
Najvišji pretok reke Mure ravno v času, ko so potrebe po vodi največje
Kot je Biro pojasnil, ima reka Mura ravno v času, ko so potrebe po vodi največje, najvišji pretok. V povprečju je pretok Mure 150 kubičnih metrov na sekundo, večji del tega je v spomladanskih in poletnih mesecih.
Namakanje kmetijskih površin iz podtalnice ni mogoče
Večina polj v Pomurju se napaja iz padavin. Več kot dve tretjini vode, ki jo imamo v podzemni vodi, pa pride iz padavin.
Namakanje iz podzemnih voda ni mogoče: »Če bi poskušali odvzeti količino vode, ki jo potrebujemo za namakanje 15.000 hektarjev, je bilo ugotovljeno, da bi podzemna voda padla za več kot pet metrov. Trenutno jo imamo v povprečju na globini meter in pol.«
Kako bi potekal odvzem vode iz Mure?
Voda iz reke Mure bi se odvzemala na dveh lokacijah, z bočnim odvzemom, brez črpanja vode iz reke.
»Z zajezitvijo, ki ni betonska pregrada, ampak je potopljena grča, bi se voda zajezila do te mere, da bi jo bilo možno v zgornjem delu speljati iz reke.
Od reke Mure do obstoječih vodotokov bi se prekopalo kanale, tam kjer tega ni, voda pa bi se po vodotokih speljala do odvzemnih lagun.
Na odvzemnih lagunah bi bila črpališča, preko vodotokov pa bi se vodo speljalo do hidrantov, ki bi bil ob kmetijskih površinah,« je pojasnil Biro.
Odvzemni mesti bi bili na Petanjcih in v Vučji vasi.
Količina vode, ki po Muri preteče v enem do dveh dneh, je zadostna za celoletno namakanje
Za namakanje 15.000 hektarjev kmetijskih površin bi po ocenah Biroja potrebovali med devet in 18 milijoni kubičnih metrov vode na leto. Povprečen pretok Mure je 150 kubičnih metrov na sekundo, kar pomeni, da v enem dnevu preteče okoli 13 milijonov kubičnih metrov vode.
Torej je loličina vode, ki po Muri preteče v enem do dveh dneh, zadostna za celoletno namakanje 15.000 hektarjev kmetijskih površin.
