V občini Šentilj, na ravnini ob Muri, v neposredni bližini avstrijske meje, je najbolj sladek kraj v Sloveniji.
Ko nam pade sladkor, po navadi pojemo nekaj sladkega. No, mi smo izbrali drugo možnost. Odpravili smo se na sladko - in to dobesedno, šli smo na Sladki Vrh.
In kaj je najbolj sladkega v Sladkem Vrhu?
»Najbolj sladka je moja družina. Predvsem pa moram dodati, da so to ljudje. Ljudje, ki jih poznam,« nam je dejala domačinka Sonja Šiker.
»Ljudje,« je trdilno dodala tudi domačinka Nives Hrovat.
»Žena, otroci, kakšen bonbonček, čokolada in tako naprej, to je sladko, ne,« pa je še dodal domačin Jože Pohorec.
Kraj svojo veličino kaže tako v prostoru kot tudi v dejavnostih, ki jih tukaj ponujajo.
»Lepe sprehajalne poti, imamo šolo, imamo vrtec, imamo zdravstveni dom, imamo igrišča, imamo pump track, imamo tenis klub, imamo moto klub, imamo turistično društvo, imamo gasilce, požrtvovalne gasilce,« je naštela Hrovat.
In seznam se s tem niti približno ne ustavi. Po čem pa so najbolj znani?
»Po znamenitem brodu na Muri, to je ena taka stvar, ki je res redka, ni pogosta, in tukaj zelo pomemben je tudi, ker ga zelo veliko koristijo ljudje,« je pojasnila Šiker.
Tukaj niso povezani samo domačini na tej strani Mure, povezani so tudi s sosedi, ki živijo na drugi strani reke Mure.
»Vsako leto imamo tudi v mesecu juliju druženje, temu rečemo mednarodno druženje. Na eni strani muzika, na drugi strani muzika in potem vozi brod celo noč in lahko ljudje prehajajo sem in tja. Tako, da kar veliko poznanstev je, družimo se, jezik ni ovira,« je dodala Hrovat.
Kaj pa najbolj povezuje domačine? Nekoč je bilo to zagotovo podjetje Paloma. »Sladki vrh je vezan na Palomo, ker s Palomo smo živeli,« je pojasnil Pohorec.
Čeprav zdaj tukaj dela nekaj manj domačinov, lahko tam v tem trenutku najdemo tudi že četrto generacijo katerega od domačinov.
»V glavnem so pa ljudje zelo prisrčni in živijo s tem krajem in s to Palomo. In okoliški kmetje, ki so bili polkmeti, vsi so delali v Palomi, pa doma, pa na grunti,« je dodal domačin Zvonko Pajnik.
Kakšni ljudje pa zdaj živijo v Sladkem Vrhu?
»Smo ljudje domači in se vsi med seboj poznamo, smo si nekako tudi v sorodu in prijatelji in vsi se družimo v centru Sladkega vrha,« je razložila Šiker.
»Prisrčni, prijazni in pa predvsem živijo s svojim krajem,« je dodala Hrovat.
Tukaj ne govorijo, ampak …
»Pri nas 'güčimo', 'güčimo' pa zaradi tega, ker smo tam blizi doline in tam tudi 'güčijo'. Pa pri nas mamo 'šuhe', 'punčohove žnüre' veste kaj so - to so vezalke od čevljev, pa 'batari', to so škornji,« je razložil Pohorec.
Jedo kislo juho …
»Značilno za Sladki vrh je tudi ta 'štajerska kisla župa', kot mi rečemo ne, to so pravzaprav Avstrijci k nam prinesli, to je malo zelenjave, pa malo ocvirkov. Ta kisla župa se navadno jedla, ko so bile koline in ko se je jedla kri pečena,« pa je pojasnil Pajnik.
Kar se tiče hrane, so znani tudi po ...
»Tukaj okoli je kar precej kmečkih turizmov, ki slovijo po 'kiblflajšu', mesu iz tünke, domačih klobasah, nekateri pravijo tudi po kisli juhi, ajdovi žganci,« je dodala Hrovat.
Zakaj pa je Sladki Vrh sladek, če ne po sladki hrani?
»Eni pravijo, da po nekih sladkih koreninah, eni, da so sladki ljudje, tako da je več variant,« je še povedala Šiker.
»Pravijo, da so bile neke trave ali neka rastlina, ki je imela sladke koreninice in te sladke koreninice so ljudje uporabljali in za čaj in tudi za uživanje,« je dodal Pajnik.
In kako se ti srčni ljudje, ki v tej vasici živijo, imenujejo?
»Sladkogorčan, to pa, sicer bi se pravilno moralo reči Sladkovrščan, ampak pri nas se je pač obdržalo to ime Sladkogorčan, tudi po podjetju Paloma, ki je imelo prej v starih časih imelo ime Paloma Sladkogorska tovarna papirja,« je še pojasnila Hrovat.
Sladkogorčani in Sladkogorčanke vas bodo z veseljem sprejeli medse, vas peljali z brodom, na kakšno postrv, na ribičijo ali na 'kiblflajš'. In če tam ne boste našli sladkih koreninic, boste zagotovo našli izjemno prijazne in sladke ljudi.
Starejše novice
