Medtem ko se marsikje v tujini spopadajo s težavami pri pridobivanju gasilskega podmladka, je slika v Sloveniji za zdaj precej drugačna. Gasilska organizacija šteje okoli 186.000 članov, vsako leto pa se ji pridruži približno 2500 mladih.
Slovensko prostovoljno gasilstvo se za zdaj ne spopada z večjimi težavami pri pridobivanju podmladka. Vsako leto se gasilskim vrstam pridruži okoli 2500 mladih, vključevanje v gasilsko organizacijo pa se lahko začne že pri šestih letih.
Podatke je ob predstavitvi 26. srečanja gasilske mladine Slovenije in Hrvaške, ki bo v soboto potekalo na Ptuju, predstavil predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik.
Prav delo z mladimi je bilo po njegovih besedah ena osrednjih tem svetovnega gasilskega kongresa v Angliji, ki se ga je udeležil pred kratkim. Ob primerjavi razmer v različnih državah je ugotavljal, da je položaj slovenskega gasilstva za zdaj precej ugoden.
»Ko sem slišal, kakšne težave imajo drugi s kadrovanjem, sem bil izredno ponosen na slovenske kolege gasilke in gasilce,« je dejal Cerkvenik.
V Sloveniji se namreč vsako leto v gasilske vrste vključi okoli 2500 mladih, pri pridobivanju novih članov pa po njegovih besedah za zdaj ne zaznavajo večjih težav. V tujini je pomanjkanje podmladka po njegovih izkušnjah že precej bolj izrazito.
Tradicija še vedno privablja mlade
Enega od razlogov za takšno stanje Cerkvenik vidi v močni tradiciji prostovoljnega gasilstva v Sloveniji. Mlade začnejo nagovarjati že v osnovnih šolah, pomembno vlogo pa imajo lokalna gasilska društva in predvsem mentorji, ki z njimi delajo.
Po njegovih besedah veliko mladih v gasilstvo pride prav zaradi dolgoletne tradicije, pomembno pa je, da jim društva poleg gasilskih znanj ponudijo okolje, v katerem spoznavajo vrednote prostovoljstva, solidarnosti in odgovornosti.
Cerkvenik je poudaril, da ga ne razočara niti, če kateri od mladih pozneje zapusti gasilsko društvo.
»Ponosen sem pa na to, da smo mu v času, ko je bil v naših vrstah, zagotovo dali priložnost, da je spoznal naše vrednote, ki mu bodo zagotovo prišle prav tudi v njegovem življenju.«
Večina mladih po njegovih besedah sicer ostane.
Preberite še:
Največji izziv pride s srednjo šolo in študijem
Prav obdržati mlade pa utegne biti v prihodnje zahtevnejše kot jih privabiti.
Cerkvenik je kot občutljivo obdobje izpostavil čas, ko mladi odraščajo, začnejo obiskovati srednjo šolo ali nadaljujejo izobraževanje na višji oziroma visoki ravni. Zaradi šolanja se pogosto preselijo iz domačega kraja in vsaj začasno prekinejo aktivno delo v društvu.
Prav tu vidi eno prihodnjih nalog gasilskih organizacij – najti načine, kako mlade tudi v tem življenjskem obdobju ohraniti povezane z gasilstvom in jih pozneje ponovno aktivneje vključiti.
Delo z gasilsko mladino se sicer začne zgodaj. Otroci se lahko vključijo že pri šestih letih, sledijo različne starostne kategorije, med 16. in 18. letom pa so mladi gasilski pripravniki. Namen tega obdobja je tudi postopno usposabljanje, da lahko po polnoletnosti postanejo operativni gasilci in člani operativnih enot.
V Sloveniji okoli 186.000 članov gasilske organizacije
Obseg slovenskega prostovoljnega gasilstva kažejo tudi skupne številke. Gasilska organizacija ima po Cerkvenikovih navedbah trenutno okoli 186.000 članov. Sam si je ob nastopu funkcije zastavil cilj, da bi se število do konca njegovega mandata približalo 200.000 članom.
Ob tem je poudaril še podatek, da je Slovenija po številu prostovoljnih gasilcev na tisoč prebivalcev v svetovnem vrhu.
»Smo svetovni prvaki oziroma prvi na svetu po številu prostovoljnih gasilcev na 1000 prebivalcev. Mogoče se tega mi v naši državi niti ne zavedamo. Tujina pa to izredno ceni in se čudi, pravzaprav, na kakšen način mi to zmoremo,« je povedal.
Skoraj polovico članstva predstavljajo ženske
Cerkvenik je izpostavil tudi sestavo gasilske organizacije. Po njegovih navedbah približno 45 odstotkov od 186.000 članov predstavljajo ženske.
To po njegovem kaže tudi na medgeneracijsko povezanost in vključevanje žensk v gasilsko organizacijo. Poudaril je, da imajo gasilke danes pomembno vlogo tudi v operativnem delu in na intervencijah.
Približno 13 do 14 odstotkov članstva predstavljajo starejši člani. Če mladi po njegovih besedah predstavljajo »svežo kri«, ki v društva prinaša nove ideje, starejši predstavljajo izkušnje in znanje, ki se prenašajo na mlajše generacije.
Preberite še:
Vozila in gasilski domovi brez ljudi niso dovolj
Prav vprašanje ljudi bo po Cerkvenikovem prepričanju eno ključnih za prihodnost slovenskega gasilstva.
V zadnjih desetletjih je Slovenija po njegovih besedah dosegla visoko raven opremljenosti in usposobljenosti gasilskih enot, vendar nadaljnjega razvoja ne bo mogoče graditi zgolj z nakupovanjem sodobne opreme, vozil in urejanjem gasilskih domov.
»Nič nam ne koristijo nova vozila, novi gasilski domovi, če v njih ne bomo znali umestiti človeka,« je poudaril.
Za učinkovito posredovanje so potrebni usposobljeni ljudje, ki znajo uporabljati opremo in vozila ter so pripravljeni prevzemati odgovorne naloge na intervencijah. Prav zato Cerkvenik delo z mladimi vidi kot naložbo v prihodnjo operativno sposobnost slovenskega gasilstva.
Prihajajo nove generacije, spreminjati se bodo morali tudi programi
Čeprav danes večjih težav s pridobivanjem mladih še ni, Cerkvenik opozarja, da ni nujno, da bo tako tudi v prihodnje.
Gasilske organizacije se bodo morale po njegovih besedah prilagajati generacijam, ki odraščajo danes. Omenil je generaciji Z in alfa ter potrebo po oblikovanju programov, ki bodo mladim dovolj zanimivi, da jih bodo pritegnili in obdržali v društvih.
»Zaenkrat stvari dobro stojijo. Opozoril sem pa že, da se verjetno bližajo časi, ko bo treba pri razumevanju generacij programe prilagoditi tako, da jim bodo zanimivi,« je dejal.
