Letošnja letina dornavskega lüka je bila slabša od lanske.
V Dornavi so tudi letos izpeljali tradicionalni Lükarski praznik, ki je obiskovalcem ponudil priložnost za druženje, pokušanje domačih dobrot in nakup znamenitega dornavskega lüka. A letošnja letina pridelovalcem ni prizanašala.
Zahtevne vremenske razmere so vplivale tako na količino kot kakovost pridelka. Lük je letos precej drobnejši, dodatne težave pa je povzročila poškodovana cima, zaradi česar je bilo zahtevnejše tudi pletenje tradicionalnih lükarskih krencev.
Predsednica Turistično etnografskega društva Lükari Maja Bezjak je za Ptujinfo pojasnila, da je bila letošnja letina nekoliko slabša od lanske.
»Tako kot številnim drugim pridelovalcem in kmetovalcem nam je tudi letos precej ponagajalo vreme. Predvsem vremenske ujme so vplivale na rast in kakovost pridelka. Lüka smo sicer pridelali, vendar je bil pridelek manjši, pa tudi sam lük ni bil tako debel in lep kot lansko leto,« je povedala.
Toča močno poškodovala nasad
Dornavski lük pridelujejo tudi člani društva Lükari. Natančnih podatkov o tem, koliko lüka so letos pridelali oziroma na prazniku ponudili vsi pridelovalci z območja Dornave, v društvu nimajo, je pa Bezjak pojasnila, da je bil njihov pridelek zaradi vremena bistveno manjši kot v prejšnjih letih.
Največ škode jim je povzročila toča, ki je nasad močno oklestila, posledice pa so se pokazale tako pri količini kot pri kakovosti pridelka.
»Pri pridelavi na prostem smo zelo odvisni od narave in včasih je lahko ves trud, ki ga skozi leto vložimo v pridelek, v zelo kratkem času močno prizadet,« opozarja Bezjak.
Za tradicionalne krence primernega precej manj lüka
Poseben izziv je bilo letos tudi ohranjanje tradicije pletenja lüka v krence. Za to namreč ni pomembna zgolj čebulica, ampak mora imeti lük dovolj dolgo in dobro ohranjeno cimo.
Prav to je letos predstavljalo veliko težavo, saj jo je toča močno poškodovala.
»Nekaj nam je je vendarle uspelo ohraniti, zato smo lahko na Lükarskem prazniku prikazali tudi tradicionalno pletenje lüka v krence. Žal opažamo, da je iz leta v leto težje pridelati dovolj lüka z lepo ohranjeno cimo, primerno za pletenje,« je pojasnila predsednica društva.
V društvu so bili zato zadovoljni, da so letos kljub slabšim razmeram uspeli ohraniti vsaj toliko primernega pridelka, da so obiskovalcem Lükarskega praznika lahko predstavili ta pomemben del lokalne tradicije.
Preberite še:
Bezjak: Vreme postaja vse bolj nepredvidljivo
Letošnja zahtevna sezona po besedah Bezjak odpira tudi širše vprašanje prihodnosti domače pridelave. Vremenski ekstremi postajajo vse pogostejši, pridelovalci pa se izmenično spopadajo s sušo, visokimi temperaturami, neurji in točo.
»Če se bodo takšni vremenski ekstremi nadaljevali, bomo morali biti zaskrbljeni ne samo za prihodnost pridelave dornavskega lüka, ampak za domačo pridelavo hrane nasploh. Vreme postaja vse bolj nepredvidljivo. Enkrat se soočamo z izjemno visokimi temperaturami in sušo, drugič z močnimi neurji in točo, ki lahko v nekaj minutah uniči velik del celoletnega dela,« opozarja Bezjak.
Za člane društva pa dornavski lük ni zgolj kmetijski pridelek, temveč pomemben del identitete kraja.
»Za nas dornavski lük ni samo pridelek. Je del naše tradicije, kulturne dediščine in prepoznavnosti Dornave,« poudarja Bezjak.
V Turistično etnografskem društvu Lükari si zato prizadevajo, da bi pridelavo dornavskega lüka, znanje o njej ter tradicionalno pletenje v krence ohranili in prenesli na mlajše generacije.
