Toča je prizadela 74.000 hektarjev kmetijskih površin. Kmetje se soočajo z izgubljeno letino, visokimi stroški in negotovostjo glede obnove posevkov.
Teden po silovitih neurjih s točo, ki so opustošila Podravje, predvsem območje Ptuja, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja, so prve ocene škode alarmantne.
Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj škoda na kmetijskih rastlinah že presega 30 milijonov evrov, številni pridelovalci pa so ostali praktično brez letine.
Toča opustošila 74.000 hektarjev kmetijskih površin
Neurje, ki je 10. junija prečkalo območje od Poljčan do meje ob Dravi, je zajelo približno 74.000 hektarjev zemljišč. Na prizadetem območju je okoli 23.000 hektarjev njivskih površin, več kot 1.400 hektarjev vinogradov ter več tisoč hektarjev posevkov koruze, žit, soje, oljnih buč, sončnic in drugih poljščin.
Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj ocenjuje, da je na najbolj prizadetih območjih škoda med 80 in 100 odstotki.
»Gotovo je prek 30 milijonov evrov škode samo na kmetijskih rastlinah, ker je tako obsežno območje,« poudarja Pribožič.
Najhuje so jo odnesli vinogradniki v Halozah. Tam je toča marsikje popolnoma uničila trte, ki so ostale brez listov.
»Posebej v Halozah je 100-odstotna škoda na vinogradih, ker so trte brez listov. Praktično je tako, kot januarja,« opisuje stanje sogovornik.
Po njegovih besedah posledice ne bodo omejene zgolj na letošnjo sezono, saj je poškodovan tudi les trt, kar pomeni, da bodo posledice čutili še prihodnje leto.
Preberite še:
Uničen tudi Ptujski lük
Med najbolj prizadetimi kulturami je čebula na Ptujskem polju, kjer je skoncentrirana večina slovenske pridelave in kjer nastaja tudi znameniti Ptujski lük.
»Praktično vsa pridelava čebule, ki je skoncentrirana na Ptujskem polju, je uničena. Tudi Ptujski lük, ki je značilen za to območje,« opozarja Pribožič.
Hudo so prizadeti tudi posevki koruze in žit. Na območju neurja je približno 10.000 do 11.000 hektarjev koruze ter okoli 8000 hektarjev žit. Pri žitih je del zrnja že padel na tla, dodatne izgube pa bodo nastajale med dozorevanjem. Pojavlja se tudi nevarnost razvoja plesni in mikotoksinov.
Preberite še:
Kmetje pred težkimi odločitvami
Po neurju so številne kmetije postavljene pred zahtevno vprašanje, ali poškodovane posevke pustiti ali jih preorati in posejati na novo. Nova setev pomeni dodatne stroške, ki jih mnogi težko nosijo.
Po ocenah Kmetijsko gozdarskega zavoda so stroški za pripravo tal, setev, gnojenje in zaščito posevkov pri koruzi letos znašali med 1000 in 1200 evri na hektar.
»Kmetije so zdaj v zelo težki situaciji, posebej tiste, ki imajo vse površine znotraj prizadetega območja. Pridelka ne bo ali pa bo zelo malo, vprašanje pa je tudi njegova kakovost,« opozarja Pribožič.
Nekateri pridelovalci so se že odločili za obnovo posevkov. Tako je ena izmed kmetij po popolnem uničenju petih hektarjev nizkega fižola površine že ponovno zasejala.
Nova neurja še povečala škodo
Kot da škoda po neurju 10. junija ne bi bila dovolj, je toča konec tedna znova udarila na območju Lenarta, Trnovske vasi, Vitomarcev, Juršincev ter ponovno v Gorišnici in Zavrču.
Posebej močno so bili dodatno prizadeti vinogradi v vzhodnem delu Haloz, kjer letos ponekod grozdja sploh ne bo.
Preberite še:
Pričakujejo razglasitev naravne nesreče
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj ne dvomijo, da bo skupna škoda po letošnjih neurjih presegla prag za državno pomoč in razglasitev naravne nesreče.
Pribožič pričakuje čim hitrejše sprejetje potrebne zakonodaje in začetek postopkov za prijavo škode. Ob tem predlaga tudi dodatne ukrepe pomoči, med drugim olajšave pri najemninah za državno zemljo, hitrejša izplačila kmetijskih podpor in pomoč pri socialnih transferjih za najbolj prizadete kmetije.
»Informacij je dovolj, da se zdaj lahko sprejemajo hitre odločitve, ki so potrebne,« poudarja.
Teden po neurju je tako jasno, da Podravje ne bo štelo le letošnjih izgub. V Halozah bodo posledice na vinogradih vidne še prihodnje leto, na Ptujskem polju pa bo leto 2025 ostalo zapisano kot eno najtežjih za pridelovalce čebule.
