Foto: ZUDV Dornava, Facebook
Epidemija koronavirusa je dodobra spremenila naša življenja. Kako se s tem spopadajo v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava?

V Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava je bilo konec prejšnjega tedna od 314 uporabnikov s koronavirusom okuženih 39 oziroma 12,42 odstotka vseh uporabnikov.

Doslej so v dornavskem zavodu opravili 343 testov na koronavirus, od tega jih je bilo pozitivnih 83. 43 okuženih je že ozdravelo, ena oseba je umrla.

Vršilka dolžnosti direktorice dornavskega zavoda Ivanka Limonšek je povedala, da je bilo pozitivnih 24,20 odstotka vseh opravljenih testov na koronavirus: »Statistično se naši podatki ujemajo s podatki iz okolja, mogoče so še nekoliko boljši.«

V rdeči coni zaposleni delajo v 12-urnih delavnikih

Okužene uporabnike so namestili v rdečo cono. To so organizirali v tisti etaži, kjer so zabeležili največji izbruh okužb. Vzpostavili so tudi dislocirano rdečo cono za tiste uporabnike, ki sicer živijo v stanovanjih v Dornavi in na Ptuju, vendar je ta zaenkrat lahko mirujoča.

Z okuženimi uporabniki so zaposleni, ki delajo v prilagojenih terminih in 12-urnih delavnikih. Za posamezno skupino skrbijo varuh, zdravstveni tehnik in ostali zaposleni. V rdeči coni je ves čas prisotna še diplomirana medicinska sestra. Imajo tudi svojo ambulanto, v kateri stalni zdravnik Jaka Kos iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor uporabnike zelo dobro pozna.

Ivanka Limonšek je poudarila, da se zaposleni odgovorno in na vseh nivojih vključujejo v delo: »Še posebej bi izpostavila dobro pripravljenost in sodelovanje tehnične ekipe, vzdrževalcev ter zunanjih izvajalcev, ki so v tekočem dnevu zagotovili potrebne montažne stene, da smo lahko vzpostavili ustrezen način dela.«

Dodala je: »Nameščanje uporabnikov v cone je pri nas težko izvedljiva, predvsem, ker ne zmorejo slediti navodilom. Ravno zato je velika odgovornost zaposlenih, da organizirajo in delajo tako, da zmanjšujejo negativne dejavnike v čim večji možni meri.«

Uporabnikom in zaposlenim podporo nudijo psihologi

V dornavskem zavodu že od pomladi delo izvajajo v manjših skupinah, je razkrila vršilka dolžnosti direktorice: »Uporabniki namreč ne zmorejo slediti navodilom ter upoštevati razdalje, nositi maske in si razkuževati rok.«

Letovanja, izleti, druženja med različnimi enotami, kino predstave, družabni večeri, plesi in različne kreativne delavnice so odpadli. Strokovni delavci morajo delo izvajati na oddelkih, kar vsekakor vpliva na kakovost bivanja. Sploh sedaj, v mrzlih jesenskih dneh, so omejeni le na bivalni prostor. Kljub temu čim bolj izkoristijo sonce oziroma dan brez megle in dežja.

»Psihologi nudijo podporo zaposlenim in uporabnikom, nekaj na daljavo oziroma neposredno na enoti, ki jim je bila dodeljena zaradi spremenjenega načina dela. Tekom mesecev smo se kar prilagodili, zavedamo pa se, da še nas čaka veliko prilagoditev,« je dejala Ivanka Limonšek.

Upoštevanje ukrepov je težko za vse, kaj šele za otroke s posebnimi potrebami

Kako otrokom s posebnimi potrebami sploh predstaviti zaščitne ukrepe? Ivanka Limonšek je pojasnila, da so njihovi pedagogi in ostali zaposleni ves čas aktivno vključevali uporabnike v dnevne aktinosti: »Ob spremenjenih pogojih dela so pojasnjevali, zakaj in kako bo potekalo delo.«

Dodala je, da je upoštevanje varnostnih ukrepov težko že za zaposlene, kaj šele za otroke. Kljub temu, je poudarila, je nastalo nekaj dobrih pristopov: »Strokovni delavci so zelo inovativni in so pripravili veliko drugačnih izvedb, ki nadomeščajo ustaljen način dela.«

Po njenih besedah je situacija najtežja za tiste uporabnike, ki v zavod prihajajo dnevno in morajo zdaj ostajati doma: »Izvajamo lahko namreč samo nujno varstvo in nujne obravnave, kar seveda zmanjšuje število prihajajočih otrok, mladostnikov in odraslih uporabnikov.«

Če starši otrok ne morejo imeti doma, je na voljo nujno varstvo

Dnevno varstvo trenutno izvajajo za približno tretjino uporabnikov tako v dnevnem varstu otrok in mladostnikov kot v dnevnem varstvu odraslih. Nujno varstvo je na voljo, če varovancev starši iz različnih razlogov ne morejo imeti doma.

»Dnevno varstvo izvajamo na ločenih lokacijah, kjer se ne srečujejo z uporabniki dnevnega varstva ter seveda v manjših skupinah. Zavedamo se, da je nujno tudi to, kadar mora starš neprekinjeno skrbeti za otroka, ki je omejen na bivalno okolje družine ter potrebuje druge vzpodbude. Enako tudi, da so nevrofizioterapija ter druge strokovne obravnave njegova stalnica ter izostanek izredno negativno vpliva na otrokov razvoj in počutje,« je razložila Ivanka Limonšek.

Smo si maske nadeli ali sneli?

Ivanka Limonšek je dejala, da jih čaka še nekaj prilagajanja na drugačen način dela: »Bojim se, da nas bo izkušnja kar spremenila, v smislu odtujitve od sočloveka, predvsem med sodelavci, ko se dogaja, da sploh nimamo več osebnih stikov. Večina sestankov in vsa srečanja so organizirana preko računalnika, videokonferenc, manjših klepetov pa skorajda več ni. Tudi prihodi in odhodi iz službe so organizirani v časovnih zamikih, malice so ločene. Zaposleni so razdeljeni glede na delo v belo, sivo ali rdečo cono. Med njimi ni prehajanja ter druženja.«

Priznala je, da je to obdobje res naporno: »Življenje se je kar naenkrat ustavilo. Zdi se mi, da so na plan prišle tudi neke druge človeške lastnosti, kot da bi maske padle. V tem času smo spoznali, da je treba imeti strokovno »samozavest, se zanesti na strokovno znanje in izkušnje ter predvsem sodelovati.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice