Najbolj norčavi čas v letu že trka na vrata. Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob letošnjem pustu so pripravili prav posebno himno.
Na Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, pust praznujemo s posebno vnemo in tradicijo. A pustno dogajanje v regiji obogatijo številni dogodki v okolici. V Cirkovcah vsako leto na fašenk vabijo z besedami: 'Ludi, pujte hco, lušno bo'. Tako bo tudi letos.
Na pustni torek, 13. februarja, bo v Cirkovcah od 15. ure naprej Cirkovški fašenk.
V povorki, ki bo potekala od centra Cirkovc proti šoli, se bodo predstavili domači folkloristi Cirkovški ploharji in drugi etnografski liki.
Pustna šega Ploharija, drugod poimenovana tudi vleka ploha, je v domačih Cirkovcah del bogate etnografske tradicije, ki bo predvidoma letos vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Nastopile bodo tudi druge karnevalske skupine.
Sledila bosta rajanje v dvorani in kronanje novega Cirkovškega carja, od pusta pa se bodo poslovili s tako imenovanim Zadnjim kurentovim zvenom.
Fašenska himna in običaj Cirkovških ploharjev
Pomemben del Cirkovškega fašenka in tudi Kurentovanja na Ptuju je Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc.
Kljub več kot 90-letni tradiciji so mladi tisti, ki ohranjajo in skrbijo za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine Cirkovc in okoliških krajev. Skupina je sestavljena iz dijakov in študentov in deluje pod vodstvom Tine Urih.
V folklorno delovanje želijo poleg glasbe, plesa in pesmi vplesti čim več raznolikosti in aktivnosti, ki pritegnejo mlade in publiko, a hkrati ohranjajo vsebino.
V pustnem času so poznani kot Cirkovški ploharji. Tako ohranjajo običaj vleke ploha. Pustne šege, ki je zakoreninjena med prebivalci na Dravskem polju in se izvaja vsako leto.
V sodelovanju s Ansamblom Idila so posneli pesem in prvi slovenski folklorni videospot, imenovan Fašenka himna.
Ploh vlečejo neporočena dekleta
Kot pojasnjujejo v folklornem društvu, se je vleka ploha ohranila kot svarilo godnim neporočenim dekletom, da je treba poskrbeti za moža in za naraščaj.
Če se v vasi med dvema pustoma ni poročilo nobeno dekle iz vasi, morajo vsa neporočena dekleta iz vasi na pustni torek za kazen vleči po vasi ploh, na katerem sedi slamnati ženin imenovan Onzek. Ime se nanaša na moški spolni organ, ki ga na območju Štajerske v ljudskem izrazoslovju imenujejo »hanzel«.
Ploh vlečejo trije pari neporočenih deklet. Narejen je iz rdečega bora dravskega polja in pritrjen na sprednjih in zadnjih plužnicah, kjer so zataknjene štiri manjše smreke, okrašene z barvnim okrasnim papirjem.
Dan pred pustno soboto se člani Folklorne skupine Vinko Korže Cirkovce dobijo in pripravijo deblo bora (ploha), ki ga dekleta okrasijo s barvnimi trakovi (ciri). Fantje nanj posadijo slamnatega ženina Onzeka.
Veselo svatovsko povorko vodita najstarejši par, protfirer in kroncjufrova, ki mimoidočim in obiskovalcev ponujata vino.
Z glasno glasbo muzikantov folklorne skupine se veseli sprevod pomika po vasi in se ustavlja na dvoriščih vaščanov.
Glasbeniki veselo igrajo, holcarji delijo navzočim lesene sekance z listkom, če ga nisi dobila iz mesa, ga boš dobila iz lesa.
