Paradižnik je nedvomno med najbolj priljubljenimi vrstami zelenjave, ki jo gojijo na vrtovih po vsem svetu. Priljubljen je predvsem zaradi tega, ker je izredno okusen in vsestranski, uporablja se ga lahko tako svežega v solatah, kot tudi za razne prikuhe, juhe, paradižnikovo mezgo, primeren pa je tudi za piknike, sendviče in številne druge načine.
Kljub temu da ima takšen sloves in se ga porabi v tolikšni meri, pa je lahko sama pridelava paradižnika precej zahtevna. Številni vrtičkarji to poletje poudarjajo, da je pridelek paradižnika letos zelo slab, nekaterim je ostal popolnoma zelen, spet drugim pa je zbolel in je bil direktno za na odpad.
O tem, zakaj številnim vrtičkarjem paradižnik letos ni dozorel, zakaj so se pojavljale bolezni paradižnika ter kakšni so možni ukrepi smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak.
Razmere za gojenje paradižnika letos niso bile ustrezne
Kot nam je pojasnila specialistka za zelenjadarstvo, je paradižnik vrsta zelenjave, ki ima za gojenje posebne zahteve - potrebuje veliko sonca in toplote, ustreza ji gnojenje z organskimi gnojili, ima nekoliko daljšo oziroma dolgo rastno dobo.
»Večino od tega, pa to vrtičkarsko sezono ni bilo na voljo. Imeli smo veliko dežja in pogosto tudi nizke temperature, nato pa je ponekod vrtove uničila še moča, kar je privedlo do tega, da so bili paradižniki izredno zahtevni za gojenje, pri rasti pa je prihajalo do številnih težav,« je za Sobotainfo pojasnila Miša Pušenjak.
Dodala je, da so bile letos tudi izredno ugodne razmere za razvoj različnih bolezni, izstopala je predvsem paradižnikova plesen, ki je nekaterim uničila skorajda ves pridelek.
»Paradižnik nekaterim že odhaja za mavrico, saj je paradižnikova plesen letos res imela prav vse pogoje za okužbo vrtnin. Prav tako so imeli nekateri veliko težav s bučevkami: kumare, bučke in buče. Tukaj se je združilo več težav, mrzla pomlad in sajenje in ali setev v mrzlo zemljo, potem pa nadaljevanje nizkih temperatur so povzročili, da celo hibridi niso nastavljali ženskih cvetov. Stanje se ni izboljšalo niti v tistih dveh edinih toplih tednih, saj je bil skok temperature in s tem stres previsok,« je dodala.
Pri pridelavi paradižnika izrednega pomena predvsem kolobarjenje in izbira ustrezne sorte
Ravno zaradi teh neustreznih razmer za gojenje, ki so velikokrat nepredvidljive in nanje nimamo vpliva, pa specialistka za zelenjadarstvo ponovno opozarja, da je še toliko bolj pomembno upoštevanje osnovnih pravil za pridelavo posamezne vrste zelenjave.
Pri paradižniku je to, po njenem mnenju, predvsem kolobarjenje in izbira ustrezne sorte, pri čemer svetuje posaditev različnih sort paradižnika, tako domačih kot tudi tistih bolj priljubljenih.
»Vrtnine prihajajo iz različnih koncev sveta in seveda imajo zato tudi različne zahteve. Ravno zaradi tega pa vsako leto znova opozarjam na osnovna pravila, posebej pri pridelavi paradižnika, ki pa vedno pridejo najbolj do izraza, skrb za zemljo – gnojenje in predvsem KOLOBAR, pri paradižniku pa še izbira sorte (oziroma hibrida),« je izpostavila Pušenjak in dodala:
»Svetujem, da pridelujete paradižnik na polovici vrta, posadite predvsem domače sorte in seveda najbolj priljubljeno slovensko sorto med vrtičkarji volovsko srce. Na drugi polovici vrta pa naj rastejo poleg kumar še druge vrtnine, kot je nizek stročji fižol, blitva, kapusnice, peteršilj ...«
Potrebno je poskrbeti tudi za primerno gnojenje
Niti kolobarjenje in izbira ustrezne sorte pa vam ne bosta prinesli obilnega pridelka, če paradižnika ne boste ustrezno gnojili. Pušenjakova pri tem svetuje, da se za paradižnik in ostale plodovke izbira bolj naravna gnojila, dozirati pa se jih mora v primernih količinah.
»Plodovke gnojimo z gnojem, vendar ne pretiravamo, da ne bo težav s pomanjkanjem kalcija ali preveč kalija. Lahko pa pognojimo tudi s kupljenimi organskimi gnojili,« je pojasnila.
Za lažjo pridelavo paradižnika lahko postavite tudi rastlinjak
Ker ima večina vrtičkarjev doma vrtove na prostem, pa specialistka za zelenjadarstvo svetuje še nakup rastlinjaka, saj ta omogoča lažjo pridelavo in velikokrat, sploh ob takšnih vremenskih pogojih, kot so bili letos, pridelek tudi reši.
»Na slovenskih vrtovih je paradižnika na prostem še vedno veliko. Za zanesljivo pridelavo z manj pretresov pa vsem, ki vam paradižnik pomeni najpomembnejši pridelek poleti, svetujem postavitev rastlinjaka.
Rastlinjaki so se letos še enkrat pokazali kot odlična izbira, saj vsaj tam večini vrtičkarjev še raste,« je še izpostavila specialistka za zelenjadarstvo.
»Ni samo vreme, tudi mi moramo razmisliti, kaj je treba narediti«
Za konec pa strokovnjakinja za zelenjadarstvo dodaja, da za slab pridelek vendarle ni krivo samo vreme, veliko težav namreč povzroča tudi nepremišljeno vrtnarjenje, zato bi bilo dobro, da v prihodnje razmislimo o prezimnih vrtninah ter o zelenem gnojenju, ki bo zemljo okrepilo.
»Gre za to, da v zadnjih letih ljudje zemljo preveč izkoriščajo in potrebuje takšen počitek. To se letos pozna. Ni vsem paradižnik že odpovedal, nimajo prav vsi težave z bučevkami. Torej ni samo vreme, tudi mi moramo razmisliti, kaj je potrebno narediti,« je dodala Pušenjak.
Starejše novice
