Planinska zveza Slovenije z veseljem sporoča, da so v parlamentarno proceduro vložene spremembe Zakona o planinskih poteh, ki so jih vložili Mateja Udovič iz SMC, koalicijski partnerji in poslanca narodnih skupnosti.
Za vzdrževanje planinskih poti trenutno skrbijo za to posebej usposobljeni markacisti Planinske zveze Slovenije, ki delo opravljajo prostovoljno.
Ta predlog novele pa bi zagotovil vir financiranja vzdrževanja planinskih poti in delo markacistov.
Dolžina vseh slovenskih planinskih poti znaša čez deset tisoč kilometrov
»Ta razdalja je enaka razdalji od Ljubljane do Pekinga po kopnem in če bi nekdo želel prehoditi to pot, bi potreboval leto dni. Planinska društva skrbijo za več kot 2000 planinskih poti in 62 planinskih veznih poti – obhodnic. Planinske poti urejajo in označujejo člani planinskih društev – markacisti: v letu 2020 je bilo registriranih 820 markacistov in markacistk. Ti planinske poti vzdržujejo, označujejo, čistijo in urejajo prostovoljno. En markacist skrbi približno za dobrih 12 kilometrov planinskih poti. Na leto pa opravijo okoli 40 tisoč ur prostovoljnega dela,« je o delu markacistov povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.
Planinske poti se uničujejo dnevno, saj jih obišče vedno več ljudi, zaznajo večje količine snega, hude nalive in neurja. Prav zato je potrebno poti ves čas vzdrževati.
Najpogostejša dela markacistov obsegajo čiščenje, obrezovanje grmovja, nameščanje protierozijskih zaščit, risanje markacij in nameščanje smernih tabel. Največ znanja je potrebnega na zelo zahtevnih planinskih poteh.
S to novelo zakona se bi uredilo usposabljanje in licenčno izpopolnjevanje markacistov, prav tako bi dobili zagotovljena sredstva ministrstva.
Predlagatelji pričakujejo, da bo ministrstvo, pristojno za turizem, na letni ravni za te namene zagotovilo okoli 400.000 evrov, sporočajo iz Planinske zveze Slovenije.
Trenutno se društva preživljajo večinoma z lastnimi sredstvi, markacisti pa delo opravljajo kar prostovoljno, zato so mnogokrat prezrti.
Starejše novice
