Na Dravskem polju bi lahko uvedli državni namakalni sistem, prvi javni razpis je že izšel.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije je izdal naročilo za izdelavo idejne zasnove in pridobitev ustrezne dokumentacije za uvedbo državnega namakalnega sistema na Dravskem polju.
Izvajalec, ki bo idejno zasnovo spravil na papir, mora vključiti predvideno območje namakanja, pri tem pa bodo sodelovali tudi bodoči uporabniki sistema, saj je v časovnici predviden tudi sestanek na terenu z njimi. Predvideti mora tudi proizvodni kolobar, potrebe po vodi in potrebne pretoke, variante vodnih virov.
V idejni zasnovi morajo biti zajeti tudi tehnični faktorji, kot je namakalna mreža cevovodov, oprema, pa tudi omejitve v prostoru, kot so ekološka območja, vodovarstvena območja, poplavna območja, Natura 2000.
V tem delu javnega naročila bodo pridobili še oceno investicijske vrednosti, te zdaj še ni, variant pa je lahko več, saj bo sledilo primerjanje variant in podvariant s predlogi izvedbe.
V tem delu javnega naročila se bodo že sklepale pogodbe o namakanju, izvajalec mora pridobiti podpise lastnikov kmetijskih zemljišč na predvidenem območju državnega namakalnega sistema.
Kdaj bi lahko bil namakalni sistem vzpostavljen?
Idejna zasnova, torej predmet naročila, mora biti dokončana do 31. oktobra letošnjega leta, oziroma v 150 dneh od podpisa pogodbe.
Prvi datum roka ne bo vzdržal, če javni razpis ne bo uspešen, v tem primeru, mora biti idejna zasnova dokončana v 150 dneh od podpisa pogodbe po uspešno izvedenem javnem razpisu.
Temu bo sledila predstavitev načrta državnega namakalnega sistema, ta mora biti predstavljen v 60 dneh od dokončane idejne zasnove.
Če bo javni razpis že v prvem roku uspešen, pa pričakujejo, da bi lahko pogodbe o namakanju sklenili najkasneje do 31. marca 2024.
Slovenski kmet še malo dovzeten za namakanje
Spomnimo. Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, je po hudi suši, ki je podravskega kmeta zadela leta 2021 za Ptujinfo pojasnil, da je v Podravju dober vodni vir Drava, ki ima tudi v suši dovolj pretoka.
Tako se lahko s sistemi za namakanje opremijo vse površine, ki so do pet kilometrov oddaljene od vodnega vira. Pri taki oddaljenosti je taka oprema še ekonomsko opravičljiva.
»Praviloma gre za lokalne namakalne sisteme, ki pokrivajo večje površine večih lastnikov. Vlogo investitorja prevzame lokalna skupnost po zdajšnji zakonodaji. Ministrstvo za kmetijstvo pa izgradnjo takega sistema financira, torej črpališča, primarni vodni sistem do priklopa na parceli,« je pojasnil Pribožič.
Kmet si pa mora zagotoviti namakalno opremo, katere nakup se sofinancira s strani Programa razvoja podeželja. Pri tem se da graditi tudi manjše namakalne sisteme pri katerih je investitor kmetija, ki se sama prijavi na razpis.
»Problem je, da imamo pri lastnikih površin premalo izražen interes za pristop in posledično premalo površin pod namakalnimi sistemi. Primer dobre prakse sta občina Gorišnica in Ormož, ki imata skupaj 1700 hektarjev pod namakalnimi sistemi in še dograjujejo nove površine,« je povedal Pribožič.
